Življenjska vrednost matematike

Argumentirane razprave o filozofskih vprašanjih.
SebastjanErlah
Prispevkov: 22
Pridružen: 21.11.2007 13:25

Življenjska vrednost matematike

Odgovor Napisal/-a SebastjanErlah »

Kako mi lahko npr. matematika pomaga pri osnovnih eksistencialnih vprašanjih?

Mafijec
Prispevkov: 472
Pridružen: 12.12.2005 21:36

Odgovor Napisal/-a Mafijec »

Postavi npr. neko eksistencialno vprašanje, potem bomo pa videli.

SebastjanErlah
Prispevkov: 22
Pridružen: 21.11.2007 13:25

Odgovor Napisal/-a SebastjanErlah »

Kot prvo je npr. temeljno izhodiščno vprašanje: zakaj nekaj sploh je in ni rajši nič? (Leibnitz)

ZdravaPamet
Prispevkov: 2841
Pridružen: 16.8.2004 19:41

Odgovor Napisal/-a ZdravaPamet »

Matematika ne odgovarja na taka vprašanja.

SebastjanErlah
Prispevkov: 22
Pridružen: 21.11.2007 13:25

Odgovor Napisal/-a SebastjanErlah »

ZdravaPamet napisal/-a:Matematika ne odgovarja na taka vprašanja.
Zakaj se je potem Leibnitz kot matematik to spraševal? Mi torej matematika (ali katera koli druga naravoslovna znanost) lahko kakor koli pomaga pri teh vprašanjih?

Če ne...čemu je sploh uporabna?

Mafijec
Prispevkov: 472
Pridružen: 12.12.2005 21:36

Odgovor Napisal/-a Mafijec »

Torej, če matematika ni uporabna za odgovarjanje na visoka filozofska vprašanja, je povsem neuporabna?

Roman
Prispevkov: 6425
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Odgovor Napisal/-a Roman »

In če je bil Leibniz matematik, ni mogel biti hkrati tudi filozof.

ZdravaPamet
Prispevkov: 2841
Pridružen: 16.8.2004 19:41

Odgovor Napisal/-a ZdravaPamet »

Zakaj se je potem Leibnitz kot matematik to spraševal?
Ne vem. Že ni imel česa drugega početi.
Mi torej matematika (ali katera koli druga naravoslovna znanost) lahko kakor koli pomaga pri teh vprašanjih?
Ne vem, vendar dvomim. Matematika, matematična logika na primer, predikatni račun ... ti nudijo metode razmišljanja, odgovorov pa ne.
Če ne...čemu je sploh uporabna?
Ker ima odgovore na cele kupe drugih vprašanj. Na primer na vprašanje o razmerju med obsegom in premerom krožnice.

Glede prejšnjega:
Kot prvo je npr. temeljno izhodiščno vprašanje: zakaj nekaj sploh je in ni rajši nič? (Leibnitz)
Matematika si upa trditi o obstoju določenih reči: obstaja rešitev sistema, obstaja taka okolica, da velja..., integral obstaja, itd. Ampak ves ta obstoj je vezan na podložni formalizem: aksiomi množic, prostorov in drugih struktur. Življenja, vesolja in sploh vsega nimamo formaliziranega.

SebastjanErlah
Prispevkov: 22
Pridružen: 21.11.2007 13:25

Odgovor Napisal/-a SebastjanErlah »

Sam sprašujem te stvari iz osebnega izkustva. Namreč razen enostavnih operacij (seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje), nimam izkustva, da bi mi npr. pitagorov izrek, razne kotne funkcije, vektorji, logaritmi, ipd. kakor koli pomagali na svoji poti skozi življenje, razen tega, da sem jih moral znati, da sem naredil šolo. Izven pouka matematike pa od tega nič. Zato me dejansko muči to vprašanje: kakšna je praktična vrednost matematike za povprečnega človeka? Če upoštevam, da mi lahko nudi metode razmišljanja - z uporabo čistega razuma se ukvarja filozofija , ki mi daje neskončno možnost metod razmišljanja.

ZdravaPamet
Prispevkov: 2841
Pridružen: 16.8.2004 19:41

Odgovor Napisal/-a ZdravaPamet »

Če upoštevam, da mi lahko nudi metode razmišljanja - z uporabo čistega razuma se ukvarja filozofija , ki mi daje neskončno možnost metod razmišljanja.
A res? Čisto možno.

Glede praktičnosti matematike... Nasploh fizika pokaže uporabno moč matematike. V določenih zadevah ima matematika celo pravo fizikalno vsebino. Odvisno je od tebe, kaj bi rad počel. Če boš arhitekt, boš moral poznati še kaj več kot samo kotne funkcije. Če boš mesar, pa bo seštevanje čisto dovolj.
Širokoobzornemu človeku pa ne škodi poznati tudi druge znanstvene kulture poleg filozofije, s katero si pomagati ne moreš, razen ko se ubadaš z vprašanjem, kako inteligentno zastaviti vprašanje.

SebastjanErlah
Prispevkov: 22
Pridružen: 21.11.2007 13:25

Odgovor Napisal/-a SebastjanErlah »

Širokoobzornemu človeku pa ne škodi poznati tudi druge znanstvene kulture
Zato sem se prijavil na ta forum, da se malce seznanim tudi z drugimi stvarmi. Zato bom mogoče kdaj postavljal preveč osnovna ali celo neumna vprašanja - čeprav pravijo, da teh ni a vseeno... :)

Torej, če prav razumem, je uporabnost neke znanosti ovrednotena glede na nosilca te znanosti. Se pravi je čisto subjektivna (vrednost namreč). Kje se pa potem jemlje nek splošen (objektiven) kriterji za vrednost znanosti?

ZdravaPamet
Prispevkov: 2841
Pridružen: 16.8.2004 19:41

Odgovor Napisal/-a ZdravaPamet »

Torej, če prav razumem, je uporabnost neke znanosti ovrednotena glede na nosilca te znanosti. Se pravi je čisto subjektivna (vrednost namreč). Kje se pa potem jemlje nek splošen (objektiven) kriterji za vrednost znanosti?
Nisem govoril na splošno. V mislih sem imel povprečnega človeka, ki svoje spoznanje kroji po svojih željah. V smislu: naučil se bom, kar bom v prihodnosti rabil.
Vrednost znanosti nasploh je pa jasna, ko pogledaš materialne in teoretične dosežke na tem področju. Mislim, da tudi laik lahko ceni Fourierovo analizo, četudi je mesar - samo spoznati mora, da je Fourierova analiza inkorporirana deloma v kvantno fiziko, kvantna fizika je motivirala eksperimentalce, ki so v končni fazi izumili cele kupe reči, ki jih mesar s pridom uporablja. Mogoče kvantna fizika in Fourirerova analiza nista dobra zgleda ... mesar pa še manj. Hotel sem samo reči, da znanost lahko vrednotiš po rezultatih, tudi preko povezav matematika <-> fizika. Se pa danes znanosti ne vrednoti, ker živi že skoraj neodvisno od laičnega sveta. Matematika in fizika sta tako razviti telesu, univerzuma, da ju sploh ne gane več "uporabnost" svojih metod. Nekako gresta svojo pot. To pot krojijo tisti, ki se z njo ukvarjajo, tako da deloma velja, da znotraj njiju obstajajo subjektivni kriteriji o vrednosti spoznanja. Ampak o tem nisem čisto prepričan.

NIKKI
Prispevkov: 743
Pridružen: 24.3.2006 20:22

Odgovor Napisal/-a NIKKI »

Zanimivo je, da vsak pes pozna pitagorov izrek, gre po diagonali čez travnik in ne po potkah. Kotne funkcije uporablja na primer ribič, ki hoče nasaditi ribo s harpuno. Logaritmi postanejo zanimivi, ko moraš izračunati obresti za kredit, seveda je bolj zanimivo odplačevati višje obresti. :wink:

Roman
Prispevkov: 6425
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Odgovor Napisal/-a Roman »

Sebastjan, všeč mi je, da te je matematika tako vznemirila, da bi celo rad spoznal, kaj lahko z njo počneš. Priporočam ti, da se v ta namen malo razgledaš po zgodovini matematike, predvsem po njenih začetkih. V Egiptu so na primer morali po vsakih poplavah na novo izmeriti parcele in brez znanja geometrije se to preprosto ni dalo narediti. Drugo pomembno področje je bila astronomija z računanjem koledarja, s katerim so določali vse pomembne dogodke v družbi. Seveda se s tem niso ukvarjali navadni ljudje, ti niti pisati niso znali.

No, saj danes ni veliko drugače. Ljudje smo sicer na sploh pismeni, znamo gledati pod prste mesarju, to pa je že skoraj vse. Psi sicer s Pitagoro nimajo nič, njihov cilj je samo najkrajša pot do cilja.

računilingus
Prispevkov: 23
Pridružen: 6.7.2008 14:44

Re: Življenjska vrednost matematike

Odgovor Napisal/-a računilingus »

Matematika ti lahko da občutek za skrivnostnost bivajočega. Ne moremo reči, da matematika ni del življenja,
saj so matematiki ljudje in možgani stvaritev narave.

Če se samo malo poukvarjaš s praštevili, vidiš, kako zamotani so na videz enostavni problemi - že stoletja jih stotine če ne
tisoči matematikov ne znajo rešiti kljub danes superzmogljivim računalnikom.

Matematika zna biti tudi zelo estetska, od geometričnih konstrukcij, uporabe v arhitekturi (zlati rez na primer), fraktalnih slik...
torej se približa umetnosti, ki marsikomu osmišlja življenje.

Matematika je lahko ustvarjalen užitek, tudi če nisi vrhunski matematik. Mene osebno občasno ukvarjanje s kakšno nalogo pomirja kot
koga drugega meditacija, joga ipd.

Odgovori