Celostni pogled na reševanje ekonomske krize

[Roman]

Jaz še vedno iščem definicijo karizme in sem podala eno od mojih interpretacij tega pojma.

Tole pa pomeni nekaj težav. Če si boš omišljala svoje pojme, ali pa ustaljenim pojmom dala nek svoj pomen, potem se kmalu ne boš več mogla sporazumevati z drugimi. Po drugi strani ne obstaja en sam človek, ki bi določal pomene pojmom, in katerega bi lahko vprašali v takih primerih. Slovar navadno izdela skupina jezikoslovcev, in ti praviloma navajajo pomene, ki so v nekem času v veljavi. Meni se zdi definicija v SSKJ čisto primerna, čeprav tudi ta slovar ni ravno popoln. Tvoja definicija je po mojem mnenju polovična. Tudi neprijetni občutki so lahko posledica karizme.

Udarno stališče, a po mojem mnenju ne ravno rezultat kritičnega razmisleka:

To se ti le zdi, verjetno zato, ker kritizira tvoje stališče.

Človek najbrž nikoli v takoimenovanem zemeljskem življenju ne bo poznal vse resnice o vsem, kar obstaja.

Besedo "najbrž" lahko kar izpustiš.

Torej ne bo mogel dokazati, da bog ne obstaja.

Pa ne iz zgornjih razlogov. Boga sploh ni mogoče dokazati ali ovreči. Je že definiran kor nedokazljiv.

Torej mora dopuščati, da nekdo verjame v boga.

Kakor da bi lahko kaj naredil zoper to? Seveda pa nima vera nobene zveze z obstojem ali neobstojem boga. Verjeti je mogoče karkoli.

Torej mora dopuščati, da nekdo verjame, da je bilo Jezusovo spočetje posledica nadnaravnega božjega posega.

S tem nimam nobenih problemov. Verjeti je mogoče karkoli. Ampak to kajpak ne pomeni, da se je kaj takega res zgodilo.

Vseeno ni popolna izguba časa, če tudi kristjani hodimo v šolo. Nekateri celo ločimo med vero in vraževerjem.

In kakšna je po tvojem mnenju razlika?

[=)]

Jaz še vedno iščem definicijo karizme in sem podala eno od mojih interpretacij tega pojma.

Tole pa pomeni nekaj težav. Če si boš omišljala svoje pojme, ali pa ustaljenim pojmom dala nek svoj pomen, potem se kmalu ne boš več mogla sporazumevati z drugimi. Po drugi strani ne obstaja en sam človek, ki bi določal pomene pojmom, in katerega bi lahko vprašali v takih primerih. Slovar navadno izdela skupina jezikoslovcev, in ti praviloma navajajo pomene, ki so v nekem času v veljavi. Meni se zdi definicija v SSKJ čisto primerna, čeprav tudi ta slovar ni ravno popoln. Tvoja definicija je po mojem mnenju polovična. Tudi neprijetni občutki so lahko posledica karizme.

No, pa tole oceni:

oboa

óboa -e ž (ọ̑) muz. pihalni instrument z dvojnim jezičkom: igrati oboo ♪

To je lahko tudi fagot. Pa poglejmo definicijo tega...
fagot

fagót -a m (ọ̑) muz. pihalni instrument z nižjim tonskim obsegom: igrati fagot; solo za fagot ♪

Hmmmm, zanimivo. Res, dobra razlaga.
Kaj pa kontrafagot? Ali pa... saksofon? recimo tubaks ali subkontrabasovski saksofon je pihalni instrument z zelo nizkim tonskim obsegom.

A zdaj razumeš zakaj iščem definicijo (aha...morda pa te moti izraz definicija (spet moja površnost, se opravičujem) ...ajde, pa jo poimenujmo razlaga pojma) karizme.
Ti praviš, da so tudi neprijetni občutki posledica karizme... Kaj misliš s tem? Da se nekdo ob karizmatični osebi lahko počuti neprijetno? Ja, možno...

[shrink]

Jaz še vedno iščem definicijo karizme in sem podala eno od mojih interpretacij tega pojma.

Tole pa pomeni nekaj težav. Če si boš omišljala svoje pojme, ali pa ustaljenim pojmom dala nek svoj pomen, potem se kmalu ne boš več mogla sporazumevati z drugimi. Po drugi strani ne obstaja en sam človek, ki bi določal pomene pojmom, in katerega bi lahko vprašali v takih primerih. Slovar navadno izdela skupina jezikoslovcev, in ti praviloma navajajo pomene, ki so v nekem času v veljavi. Meni se zdi definicija v SSKJ čisto primerna, čeprav tudi ta slovar ni ravno popoln. Tvoja definicija je po mojem mnenju polovična. Tudi neprijetni občutki so lahko posledica karizme.

No, pa tole oceni:

oboa

óboa -e ž (ọ̑) muz. pihalni instrument z dvojnim jezičkom: igrati oboo ♪

To je lahko tudi fagot. Pa poglejmo definicijo tega...
fagot

fagót -a m (ọ̑) muz. pihalni instrument z nižjim tonskim obsegom: igrati fagot; solo za fagot ♪

Hmmmm, zanimivo. Res, dobra razlaga.
Kaj pa kontrafagot? Ali pa... saksofon? recimo tubaks ali subkontrabasovski saksofon je pihalni instrument z zelo nizkim tonskim obsegom.

A zdaj razumeš zakaj iščem definicijo (aha...morda pa te moti izraz definicija (spet moja površnost, se opravičujem) ...ajde, pa jo poimenujmo razlaga pojma) karizme.
Ti praviš, da so tudi neprijetni občutki posledica karizme... Kaj misliš s tem? Da se nekdo ob karizmatični osebi lahko počuti neprijetno? Ja, možno...

SSKJ ni pravi naslov za iskanje pomenov terminov (tudi iz glasbenega področja ne) - to smo na tem forumu že večkrat povedali. Je pa - kar se tiče besed v vsakdanji pogovorni ali knjižni rabi - glede pomenov oz. definicij dovolj izčrpen. To velja tudi za besedo 'karizma'.

[Roman]

Hvala, Shrink. =), kaj pa bi rada začutila ob igranju na - karizmo?

[mirko]

Pa ne iz zgornjih razlogov. Boga sploh ni mogoče dokazati ali ovreči. Je že definiran kor nedokazljiv.

Ne, zgornji razlog bi bil čisto dovolj. Če bi človek lahko poznal vso resnico o vsem, kar obstaja, bi tudi vedel, ali bog obstaja ali ne. Sploh pa boga ne bi mogel definirati kot nedokazljivega, če bi predpostavljal, da bo nekoč lahko poznal vso resnico o vsem, kar obstaja.

S tem nimam nobenih problemov. Verjeti je mogoče karkoli. Ampak to kajpak ne pomeni, da se je kaj takega res zgodilo.

Ni mogoče verjeti karkoli. Tistega, čemur se dokaže napaka, ni mogoče verjeti. Jasno, da verjeti v nekaj ne pomeni, da se je tisto res zgodilo, pa čeprav bi verjeli čisto vsi. Če že moraš, potem verjameš, če ne moreš vedeti. In jaz imam tu problem -"srce" mi včasih pravi, da se imeti rad ne bo končalo s smrtjo, spet drugič pa mi pravi, naj bo že enkrat vsega konec in mir. "Zdrava pamet" mi pravi, da česa takega še nikoli ni videla, pravi pa mi tudi, da je to, kar o vsem skupaj ve, le kaplja v morju. In ne verjamem, da na tem svetu obstaja en sam, ki pozna resnico; obstajamo samo taki, ki smo bolj ali manj prepričani v svojo vero - sem štejem tudi vero v nič. Oziroma, če obstaja kdo, ki misli, da snov obvlada, potem to misli zato, ker še ne ve, kako zaguljen je izpit.

To se ti le zdi, verjetno zato, ker kritizira tvoje stališče.

Mislim, da zato, ker se mi ne zdi logično. Praviš, da me ni mogoče naučiti kritičnega mišljenja in izobraziti, ker verjamem v nekaj, čemur ti ne moreš dokazati napake.

In kakšna je po tvojem mnenju razlika?

Na dlani: veri ne moreš dokazati napake, vraževerju lahko.

[shrink]

In kakšna je po tvojem mnenju razlika?

Na dlani: veri ne moreš dokazati napake, vraževerju lahko.

Čudna izjava. Še dandanes marsikdo veruje v kreacionizem (glede na izjavo papeža Ratzingerja, da evolucija ni bila še znanstveno dokazana - kar seveda ne drži - je to še vedno uradna pozicija RKC), proti kateremu obstajajo trdni dokazi in ga je zato moč zlahka ovreči.

[GJ]

Sploh pa boga ne bi mogel definirati kot nedokazljivega, če bi predpostavljal, da bo nekoč lahko poznal vso resnico o vsem, kar obstaja.

Ahh, Mirko!
Tale trditev ni mogoča!
Torej, če določiš, da verjameš, da bog pozna vso resnico, (da to je atribut boga) potem si v hudi zagati! Resnica je stvar zavedanja razuma in nivoja razuma!
Zavedanje resnice pa je povazano s preteklostjo. Da se razum zaveda preteklosti, mora biti ta nekje shranjena, ker v nasprotnem ne obstaja!
In ker je preteklosti neskončno več kot sedanjosti potem 'resnični bog' ne more poznati vse resnice.

Lep dan..

[Roman]

Če bi človek lahko poznal vso resnico o vsem, kar obstaja, bi tudi vedel, ali bog obstaja ali ne.

Ni čisto tako. Bog ne spada v "vse, kar obstaja", bog je izven "vsega".

Sploh pa boga ne bi mogel definirati kot nedokazljivega, če bi predpostavljal, da bo nekoč lahko poznal vso resnico o vsem, kar obstaja.

Zakaj bi to predpostavljal?

Ni mogoče verjeti karkoli. Tistega, čemur se dokaže napaka, ni mogoče verjeti.

Le kako lahko dokažeš napako kakemu vedeževalcu ali pa horoskopu? Kako lahko dokažeš, da Zeus ne obstaja?

In jaz imam tu problem -"srce" mi včasih pravi, da se imeti rad ne bo končalo s smrtjo, spet drugič pa mi pravi, naj bo že enkrat vsega konec in mir.

Razloži podrobneje, kaj pomeni, da ti "srce" nekaj pravi. Strah pred smrtjo se pač lahko razloži z nagonom.

sem štejem tudi vero v nič.

Vera v nič? Niča ni, kako tedaj lahko verjameš v nič? Morda pa imaš v mislih domnevni nastanek vesolja iz nič. Hm, če vesolje ni večno, je moralo nastati. Če pred nastankom ni bilo ničesar, je lahko nastalo samo iz nič. To se mi zdi še vedno manj nemogoče, kot ideja o stvarniku.

Oziroma, če obstaja kdo, ki misli, da snov obvlada, potem to misli zato, ker še ne ve, kako zaguljen je izpit.

To je dobra primerjava samo ob predpostavki, da obstaja učitelj, ki ve vse, kar moraš znati za izpit.

Mislim, da zato, ker se mi ne zdi logično.

Po čem presojaš, da je ali ni nekaj logično?

Praviš, da me ni mogoče naučiti kritičnega mišljenja in izobraziti, ker verjamem v nekaj, čemur ti ne moreš dokazati napake.

Tvoja kritičnost bi morala biti neodvisna od moje sposobnosti dokazovanja. Poleg tega razlagam pojave drugače kot ti, za moj okus tudi z več logike.

Na dlani: veri ne moreš dokazati napake, vraževerju lahko.

Tistemu, ki verjame, itak ne moreš dokazati napake, tudi če je vraževeren. Poleg tega je v Svetem pismu veliko napak, zakaj tedaj misliti, da na primer ravno deviško spočetje ne predstavlja napake.

[=)]

Hvala, Shrink. =), kaj pa bi rada začutila ob igranju na - karizmo?

Ne vem. Še iščem. Morda razliko med karizmo in talentom.
Karizma je očitno preveč vezana na vero, za tak znanstveni forum. Več ljudi sem medtem že vprašala, kaj to pomeni... V splošnem sem dobila občutek, da je karizma vezana na vero in iz tega stališča za nevernika ne obstaja. Ampak, da zaključim, bom povedala kot bi povedala vernikom. Karizma je dar za druge, ki smo ga prejeli kot milost.
Tu se seveda pojavi problem ali je karizma talent. Nakateri pravijo, da je. Jaz pa pravim, da je talent dar, ki smo ga prejeli in bomo zanj odgovarjali ob dnevu sodbe. To pomeni da vsak dobi različno število talentov in njegova dolžnost je da ga uporablja in razvija.
Naj povem bolj prizemljeno. Imam dve nogi. In moja dolžnost je, da ne samo sedim na kavču pred tv,ali da se povsod peljem z dvigalom/avtom, ampak, da svoje noge uporabljam. Če jih ne uporabljam, delam narobe, zato ker bi si invalid na vozičku najverjetneje izredno želel imeti tako zdravo telo, kot ga imam jaz. To, mislim, da lahko razumejo tudi ateisti.
Karizma pa ne spada sem, zato ker je bolj vezana na druge. Človek, ki jo ima jo lahko uporablja za svoj razvoj v znamenju ljubezni. Ko pri človeku s karizmo nastopi želja po moči, priznanju, bogastvu, se ta dar razblini. Vse kar karizmatičen človek izraža torej mora biti v skladu z njegovo dušo (za ateiste: recimo z življenskim prepričanjem) in mora biti v povezavi z dobrim in pozitivnim - in le to druge privlači, zato se karizmatični ljudje socialno vzpenjajo.

Ampak s tem vprašanjem sem res falila forum.

[end]

iz sskj:

karizma tudi harizma -e ž (i) rel.
nadnaravna sposobnost, dana
posamezniku zlasti v korist drugih: imeti,
prejeti karizmo / karizma zdravljenja

talent -enta m (e e)
1. velika prirojena sposobnost za
določeno umsko ali fizično dejavnost,
dar: imeti talent za glasbo; oblikovati,
razvijati svoj talent; odkriti pri kom
pesniški talent; talent za matematiko

[Roman]

Karizma je verski pojem samo pri definiciji iz SSKJ, ki govori o nadnaravni sposobnosti. Jaz menim, da ne gre za nadnaravno sposobnost, in če pridevnik "nadnaraven" vzameš iz definicije ven, ni z mojim stališčem čisto nič navzkriž. Pri darovih pa je (spet) težava. Jaz ne verjamem v dobrotnika, ki bi me obdaril, še posebej ne z nečim, česar sicer ne bi imel. To, da imam noge, mi ne nalaga nobenih dolžnosti. Če bom migal, bom bolj zdrav, če bom lenaril, pa bom hitreje zbolel. Tudi lastno zdravje, za katerega približno vem, kako ga ohranjati, mi ne nalaga dolžnosti. Tudi invalidnost drugih ne. Sprejemam pravzaprav samo eno dolžnost in odgovornost, namreč do lastnih otrok. Je pa seveda škoda (najprej za posameznika, potem tudi za družbo), če nekdo svojih darov ne razvije. Ampak odgovoren zanje ni nikomur in ničemur.

[=)]

Karizma je verski pojem samo pri definiciji iz SSKJ, ki govori o nadnaravni sposobnosti. Jaz menim, da ne gre za nadnaravno sposobnost, in če pridevnik "nadnaraven" vzameš iz definicije ven, ni z mojim stališčem čisto nič navzkriž. Pri darovih pa je (spet) težava. Jaz ne verjamem v dobrotnika, ki bi me obdaril, še posebej ne z nečim, česar sicer ne bi imel. To, da imam noge, mi ne nalaga nobenih dolžnosti. Če bom migal, bom bolj zdrav, če bom lenaril, pa bom hitreje zbolel. Tudi lastno zdravje, za katerega približno vem, kako ga ohranjati, mi ne nalaga dolžnosti. Tudi invalidnost drugih ne. Je pa seveda škoda (najprej za posameznika, potem tudi za družbo), če nekdo svojih darov ne razvije. Ampak odgovoren zanje ni nikomur in ničemur.

To verjameš ti. In vem, da veš kaj verjamem jaz. Pa tudi to, da pravzaprav pa to ni važno, dokler sva oba enakega mnenja o tem, kaj je prav in kaj ne.

Sprejemam pravzaprav samo eno dolžnost in odgovornost, namreč do lastnih otrok.

(tvoj nagon) Ne, ne...se hecam, dej,...v bistvu je to lepo slišat. Vsi, ki imajo take starše (med njimi sem tudi jaz) smo odgovorni da ta zgled prenesemo naprej. Odgovorni. Ti bi sicer rad rekel da ne. Ampak, v bistvu bi te zelo bolelo, da bi tvoj odraščajoči Miha zanemarjal vse, kar si ga hotel naučiti...

[Hanuman]

Človek najbrž nikoli v takoimenovanem zemeljskem življenju ne bo poznal vse resnice o vsem, kar obstaja.

Besedo "najbrž" lahko kar izpustiš.

V čem je potem smisel vsega tega predrabljanja, če že vnaprej veš, da nikoli ne boš spoznal resnice?

[Roman]

Smisla sta vsaj dva: spoznati, kar je spoznati mogoče (itak ne vemo, kako daleč je še možno iti), in hoditi po tej poti. Rešitev ne iščemo, ker bi te zagotovo obstajale, ampak ker imamo probleme in smo radovedni.

[Hanuman]

Smisla sta vsaj dva: spoznati, kar je spoznati mogoče in hoditi po tej poti.

No ja, to je lahko smisel za tistega, ki je slep, jaz v tem ne vidim nobenega dolgoročnega smisla. Meni je smisel le v tem, da spoznam vrhovno resnico, ker mi je le to, edino najbolj smiselno. In tudi spoznal jo bom, ker je vrhovno resnico mogoče spoznati.

(itak ne vemo, kako daleč je še možno iti)

Jaz pa vem, kako daleč, do uničenja narave z ljudmi vred.

ampak ker imamo probleme in smo radovedni.

Zaradi svoje otročje radovednosti potrošite ogromne vsote denarja, ki pa gre na račun davkoplačevalcev. Od premetavanja besed energija, protoni, nevtroni..,nima nobeden nobene koristi. To ničesar ne menja. Kaj imamo mi od tega? Aja, imamo kamenje iz Lune, luč, avtomobile, mobitele, televizije, klime, računalnike in še en velik kup druge nepotrebne navlake, ki ti samo jemljejo zdravje, svobodo in energijo. Vsak človek z zdravo pametjo in pravo filozofijo, lahko živi zelo zdravo in srečno brez vseh teh stvari.

Lahko pa bi rekli tudi takole: probleme imamo, ker smo bili radovedni.