Potreba po predmetu fizika na filo faksu

Argumentirane razprave o filozofskih vprašanjih.
Post Reply
problemi
Posts: 4931
Joined: 24.8.2009 1:20

Potreba po predmetu fizika na filo faksu

Post by problemi » 31.8.2009 12:08

Ker sem opazil (prebral), da kar nekaj družboslovnih znanstvenikov uporablja spoznanja kvantne mehanike za razlago in dokazujejo pravilnost določenih teorij (npr. Jungove teorije o kolektivnem nezavednem), me zanima zakaj ne uvedejo (to ne sprašujem oz. predlagam cinično) predmeta Fizika na Filo faksu (če obstaja se opravičujem ), ker si nekateri določene stvari razlagajo na način kot sem ga zasledil v nekem članku in sicer: "Jung je bil namreč prepričan v obstoj kolektivne podzavesti oziroma nadzavesti človeštva, kasnejše raziskave pa so njegovo teorijo z odkritjem morfogenetskih polj le še potrdile in razširile. Kaže namreč, da misli in čustva vsakega človeka prispevajo k oblikovanju kolektivnega nezavednega, to pa seveda pomeni, da smo na neki energijski ravni vsi povezani. Ta teorija ima oporo v kvantni fiziki, saj je poskus, znan pod imenom paradoks EPR (Einstein-Podolsky-Rosen), dokazal obstoj finih povezav med oddaljenimi delci in njihovo neprestano energijsko soodvisnost. Obstajajo celo bolj fine povezave med ljudmi, ki razmišljajo o istih stvareh, in če znamo na tak ali drugačen način zavestno vstopiti v energijsko sfero kolektivnega nezavednega, lahko svoje znanje in misli nadgradimo z znanjem in mislimi somišljenikov".

Kolikor je meni znano ni paradoks EPR ničesar dokazal. Poleg tega pa je Bell pokazal na nepravilnost razmišljanja EPR.

User avatar
mriz
Posts: 2036
Joined: 13.5.2004 23:52
Location: maribor

Re: Potreba po predmetu fizika na filo faksu

Post by mriz » 31.8.2009 13:04

Mislim, da tile družboslovni znanstveniki (ki si tega naziva seveda ne zaslužijo) ne uporabljajo dognanj kvantne mehanike - kar uporabljajo, je nerazumevanje kvantne mehanike. S tem mislim, da ljudem kvantna mehanika predstavlja neko nejasno in dvoumno škatlo, v katero lahko zmečejo in tako po hitrem postopku 'utemeljijo' vsako neumnost.

Osebno se strinjam, da bi take filozofe bilo treba izobraziti, ampak tvoj predlog bi po moje zadevo še poslabšal - saj ni šans, da bi v okviru enega predmeta lahko razjasnil nekaj takega, kot je kvantna fizika. Mislim, da bi posledično samo še več ljudi (oboroženih s parimi čudnimi in privlačnimi idejami) bežalo v instant kvantne utemeljitve lastnih blodenj (saj ni naključje, da se tega poslužujejo tudi verske skupine).

problemi
Posts: 4931
Joined: 24.8.2009 1:20

Re: Potreba po predmetu fizika na filo faksu

Post by problemi » 31.8.2009 13:55

Mriz strinjam se, da bi lahko to pripeljalo še do večje zmešnjave. New age religije (gibanja) bi to lahko izkoriščala. Sam mislim bolj v smeri, ker nisem pristaš trde ločitve med družboslovnim in naravoslovnim, da bi bila izobrazba družboslovcev na nekem prilagojenem nivoju (ne da bi jim oz. nam razlagali pojmov kot so npr: bra- ket, eigenvalue, eigenvector ali eigenspace) vendarle dobrodošla. Verjetno se bova strinjala, da imajo dognanja naravoslovnih znanost velik vpliv na dogajanje v družbi. Saj poznaš tisto "Kopernik, Darwin, Freud". Glede na to do bodo, vsaj verjamem v to, nova dognanja glede genetike, bioinformatike, bioinžineringa, itn., Freuda nekako potisnila v ozadje (vprašljivost pravilnosti njegove teorije - psihoanalize) bi sam mogoče predlagal naslednjo trojico: "Kopernik, Darwin, Heisenberg". Ko sem se sam začel spraševati o določenih stvareh sem prvo posegel po delih filozofov, sociologov, psihoanalitikov (teoretskih), ampak za boljše razumevanje mi je bilo potrebno preskočiti na polje naravoslovnega.

Če uporabim tisto zguljeno (ne vem zakaj, ampak meni zveni tako stalinistično): "S skupnimi močmi v boljši jutri" :D

User avatar
mriz
Posts: 2036
Joined: 13.5.2004 23:52
Location: maribor

Re: Potreba po predmetu fizika na filo faksu

Post by mriz » 31.8.2009 15:10

problemi wrote:Mriz strinjam se, da bi lahko to pripeljalo še do večje zmešnjave. New age religije (gibanja) bi to lahko izkoriščala. Sam mislim bolj v smeri, ker nisem pristaš trde ločitve med družboslovnim in naravoslovnim, da bi bila izobrazba družboslovcev na nekem prilagojenem nivoju (ne da bi jim oz. nam razlagali pojmov kot so npr: bra- ket, eigenvalue, eigenvector ali eigenspace) vendarle dobrodošla.
Ja, vendar bi sam rad videl, da bi se ljudi učilo (tudi ali pa predvsem) ločevati med resnimi teorijami in neumnostmi - da bi se jim privzgojilo nek bullshit detector, ki bi vzpostavljal tudi ustrezni odnos do priučenih naravoslovnih vsebin (v smislu, da bi omejeval izlete v blodnje). Mimogrede, kaj takega bi po moje potrebovali tudi na naravoslovnih in tehnišnih faksih. Verjetno pa bi marsikateri problem bil rešen, če bi ljudje končno spoznali, da knjige ne grizejo.
Verjetno se bova strinjala, da imajo dognanja naravoslovnih znanost velik vpliv na dogajanje v družbi. Saj poznaš tisto "Kopernik, Darwin, Freud". Glede na to do bodo, vsaj verjamem v to, nova dognanja glede genetike, bioinformatike, bioinžineringa, itn., Freuda nekako potisnila v ozadje (vprašljivost pravilnosti njegove teorije - psihoanalize) bi sam mogoče predlagal naslednjo trojico: "Kopernik, Darwin, Heisenberg".
Če bi skupek tistih treh imen razumel v okviru spoznavanja realnosti, bi se strinjal z zamenjavo Freuda - ampak osebno jih bolj razumem v kontekstu revolucije našega odnosa do samega sebe oz. mesta v realnosti - v tem smislu kognitivizem in kar je še sorodnega lahko predstavlja nadgradnjo Freuda (oz. v okviru tistih treh imen ovržbe prepričanja, da smo sam sebi gospodar). No, v okviru tega razumevanja bi tudi najprej počakal, da to stopnjo sploh dosežemo (saj je očitno, da še večina človeštva živi v zablodah, katere bi naj ti trije ovrgli).
Ko sem se sam začel spraševati o določenih stvareh sem prvo posegel po delih filozofov, sociologov, psihoanalitikov (teoretskih), ampak za boljše razumevanje mi je bilo potrebno preskočiti na polje naravoslovnega.
Meni se filozofi zdijo odveč pri dejanskem razlaganju ustroja realnosti (tam dandanes nimajo kaj za početi) - zdijo pa se mi nepogrešljivi pri (nujnem) problematiziranju našega formiranja in odnosa do same vednosti. Torej - ne 'kaj' vemo, ampak 'kako' vemo.

Post Reply