Plantingov ontološki argument+Modalna realnost+Posthuman Bog
Re: Plantingov ontološki argument+Modalna realnost+Posthuman Bog
Saladin, moram te malo ustaviti. Pri "creatio ex nihilo" moraš najprej dati stran "creatio", saj nihče ne trdi, da gre za stvarjenje ali ustvarjanje, prej nasprotno.
Kopenhagenska interpretacija je res zelo čudna, ampak kvantna mehanika je v celoti čudna. Kaj laho rečeš o tem, da stvari sicer niso predstavljive, a je mainstream model izjemno dobro eksperimentalno podprt. To kaj šteje?
Kopenhagenska interpretacija je res zelo čudna, ampak kvantna mehanika je v celoti čudna. Kaj laho rečeš o tem, da stvari sicer niso predstavljive, a je mainstream model izjemno dobro eksperimentalno podprt. To kaj šteje?
-
- Prispevkov: 2842
- Pridružen: 16.8.2004 19:41
Re: Plantingov ontološki argument+Modalna realnost+Posthuman Bog
Tudi švicarski sir je luknjičast, pa mi vseeno tekne. Ni sicer iz iste snovi kot znanost, ampak vse se da izpopolniti.Saladin napisal/-a:Me pa moti, da je tako luknjasta Copenhagenska interpretacija prepoznana kot trenuten fizikalen mainstream.
Ne razumem.Saladin napisal/-a:Copenhagen pa (sicer ne direktno) trdi, da ne le da ne vemo - ampak da če ne vemo, da le to sploh ni potrebno da je. Torej, če ne vemo, da vedno in povsod deluje vsaj neka logika - potem tudi ni nujno, da je vse logično.
Ni res. Če ne vemo, ne vemo fizikalno (=znanostveno, torej še širše). Drugega vedenja ni. Če pa ne vemo, ni res, da je čisto vse možno! Kakor ni res, da če fizika v svoji objestnosti prepoveduje kakšen dogodek, da je potrebno le tega samo še najti.Saladin napisal/-a:To je klasičen izgovor ateistov (in esktremnih reduckionistov in defitistov) - če fizikalno ne vemo, potem je čisto vse možno (tudi največji apsurdi, kot so Creatio Ex Nihilo ali pa 1+1=8).
Ne. Fizikalni zakoni Narave so bolj absolutni kakor relativni, če ti taka primerjava ustreza. Spet: če trditev A velja v okoliščinah B, ni rečeno, da velja tudi v C. Te tranzicije ni. Izjave: nedolžen, dokler krivda ni dokazana ipd. so humanističnega izvora. Narava jih ne pozna. Ko s pomočjo nekega fizikalnega zakona sklepaš malo bolj na splošno, tvoriš teorijo.Saladin napisal/-a:FIzikalni okvirji niso absolutni. Če nekaj velja vedno in povsod v fizikalnih okvirjih (v fizikalno spoznavnem), potem mora le to (z visoko verjetnostjo oz. dokler ne dokažeš drugače) veljati tudi neposredno izven teh znanih fizikalnih okvirjev.
Fizika je tako npr. omejena z fizikalno spoznavnim, matematika in logika pa nimajo te omejitve.
Kaj pa je fizikalno spoznavno? Ali bolje: kaj ni? Nekoč sem že trdil, da je vse, kar je, predmet fizikovega, matematikovega (=znanstvenikovega) preučevanja. Zakaj želiš na vse pretege ločevati med fiziko in matematiko in podobnimi formaliziranimi znanostmi? Zgolj iz purističnih razlogov, ali res meniš, da je tako razločevanje v prid tvojim teorijam?
Vprašanje, če res. Z jezikom formalne logike boš težko preveril resničnost takih trditev. V vsakem primeru črpaš lahko le spoznanja iz Narave. Logika in matematika bi tudi lahko vodili v protislovja, če je tvoje spoznanje iz Narave le delno.Saladin napisal/-a: Logika in matematika pa ti preprečujejo, da lahko kadarkoli (tudi v fizikalno neznanem) izjaviš: Nekaj se lahko pojavi iz absolutnega Niča ali pa da je 1+1 nekaj drugega kot 2).
Ne in ne. Mainstream, recimo temu konsenz, nima nobene resne povezave z znanostjo. Morda pri odnosu med znanstveniki, z znanostjo pa ne. V znanosti se dosegajo zgolj in samo prepričanja, ki temeljijo na dokazih, dejstvih iz Narave. Če si iz podatkov lahko zamisliš dve teoriji, imaš pač dve teoriji, pa naj bo ena še tako seksi, ne bo postala dobra(!) mainstream teorija. Ostane ti, da teorije preskušaš še kako drugače in morda se bo izkazalo, da je ena res morda v določenem pogledu boljša, ampak to je ne naredi boljše (boljše kot teorije). Se razumeva?Saladin napisal/-a:Recimo teorija o nastanku lune. Mainstream mišljenje je Giant impact Theory - ni pa edino. Z istimi fizikalnimi podatki lahko ponudiš več fizikalnih rešitev.
In le (dobra) teorija, ki bo temeljila na tem mainstreamu, bo lahko tudi sama postala mainstream.
Mainstream mišljenje znanstvenikov je dobra , racionalna orientacija o tem, koliko pravilna (in realna) je določena teorija.
To je temelj tvoje zmote. Zdi se mi, da na tem ti gradiš svojo teorijo o nastanku vsega.Saladin napisal/-a:Će izmed možnih znanstvenih teorij verjameš v mainstream, je ta tvoja preferenca utemeljena in racionalna.
Re: Plantingov ontološki argument+Modalna realnost+Posthuman Bog
Seveda ne ciljam na kreacionizem - vseeno pa je dobro podati še "creatio" zraven, da potrdiš absurd same izjave "Nekaj" iz "Niča". Pri "creatio ex nihilo" moraš najprej dati stran "creatio", saj nihče ne trdi, da gre za stvarjenje ali ustvarjanje, prej nasprotno.
Potrebno je pač še kako nelokalno skrito variablo dodat. Bohm je to že poskusil - sodobne modifikacije njegove teorije pojasnijo marsikaj - je pa pač potrebno predvidet nek neznan element. Ali pa se vsaj jasno izjasnit o nelokalnosti in particle/wave dualnosti.Kaj laho rečeš o tem, da stvari sicer niso predstavljive
Bo pač "x" v enačbi, ampak je vsaj tam. Bolje kot pa Nič.
Tako kot temna materija npr. Samo posredno lahko predvidevamo, da mora obstajat. Pa smo jo poimenovali tako (čeprav o njej ne vemo praktično nič). Ampak tako očitno je, da "nekaj" povzroča pospešeno širjenje vesolja, da smo to pač morali kvantificirati. Če bi se držali Copenhagena bi temni materiji rekli "Nič" - ampak tega vsaj tukaj mainstream ni pogoltnil.
Tam ko lahko skorajda nujno predvidevaš "nekaj", moraš tudi kot izhodišče postaviti "nekaj". To je prvi korak. Ko pa bo nujno pogovarjati se o "nekaj", pa bo tudi nujno le to poskušat kvantificirat.
Dokler pustiš "Nič" kot možnost, s tem le toleriraš stagnacijo in preprečuješ kakršenkoli razmislek o "nekaj".
Češ - čemu teoretizirat, ko pa je morda že "Nič" dovolj.
Če trditev A velja v VSEH videnih, eksperimentalnih, fizikalno preverjenih in teoretičnih okoliščinah - zakaj ne bi potem veljala tudi v fizikalno nepreverjenih (sploh če nimaš fizikalnega dokaza niti teorije na voljo, kako da "ne" bi veljala)?Spet: če trditev A velja v okoliščinah B, ni rečeno, da velja tudi v C. Te tranzicije ni.
Ali zakaj potemtakem ne moreš utemeljeno trditi da ta globalen A vsaj z večjo (če ne že z visoko) verjetnostjo velja tudi v C?
Fizika se ukvarja (oz. poskuša) z neposrednim predvidevanjem, dokazovanjem in razumevanjem vidnih/preverljivih pojavov v našem vesolju. Ukvarja se z videno realnostjo. "Pravilna" fizika je "dokazana" fizika.Zakaj želiš na vse pretege ločevati med fiziko in matematiko in podobnimi formaliziranimi znanostmi? Zgolj iz purističnih razlogov, ali res meniš, da je tako razločevanje v prid tvojim teorijam?
Matematika in logika pa se (med ostalim) ukvarjajo abstraktnimi pojmi ki imajo lahko (ali pa ne) realno analogijo v našem fizikalnem vesolju. Pravilna matematika in logika je interno koherentna matematika in logika - ki pa ni nujno realna. Seveda pa ta logika in matematika morata izhajati iz fizikalno dokazanih osnov.
To pomeni, da čeprav nimaš orodja za direktno fizikalno dokazovanje relanosti takšne teorije - imaš vsaj orodje da sformuliraš potencialno realno teorijo. Imaš orodje da sformuliraš "possible world" iz modalne logike. In upam si trditi, da imaš tudi orodje da sformuliraš verjetnost tega "possible worlda".
Imaš pa prav - morda je bolje razlikovati med eksperimentalno fiziko in teoretično fiziko (slednje vključuje logične in matematične konstrukte, ki še niso fizikalno preverljivi - ampak na njih temelji teoretična fizikalna teorija).
Gre se za razliko v tem, koliko daleč v neznano lahko v svoji struji še greš. Eksperimentalna fizika pač do preverljivega. Teoretična še dlje (če lahko da preverljive rezultate). Še bolj matematični in logični konstrukti pa še dlje - seveda z primerno večjim "margin of error".
Hotel sem poudariti ta "kako daleč še lahko utemeljeno greš" in da "utemeljeno" ne pomeni zgolj dokler seže eksperimentalna fizika (kar je glavni problem Copenhagena - ta trdna zasidranost v fizikalno opazovano in nič več je naredi za interno kontradiktorno).
Da - to mi je temelj.Će izmed možnih znanstvenih teorij verjameš v mainstream, je ta tvoja preferenca utemeljena in racionalna.
To je temelj tvoje zmote. Zdi se mi, da na tem ti gradiš svojo teorijo o nastanku vsega.
Za bilokakšno znanstveno teorijo imaš t.i. "mainstream". Tudi za teoretično fiziko imaš "mainstream" teorije. Zakaj torej ne bi spojil vse možne mainstreame v eno samo mainstream "teorijo vsega"? Ali narediti več mainstream "teorij vsega" in jih potem individualno komparirat kot celote?
Ja - potrebno jo je preverit.
Ja - veliko je ugibanj.
Ampak vseeno je trenutno glede na vse znano "mainstream". In to, IMHO, nosi določeno težo. In to vsaj takšno da lahko rečeš - seveda ne vemo, ampak kljub temu je v tem trenutku ta teorija bolj verjetna od ostalih.
Re: Plantingov ontološki argument+Modalna realnost+Posthuman Bog
Eh, Saladin, neprestano "goniš" eno in isto in bolj kot ti odgovarjamo, bolj se ponavljaš. Zgolj nekaj komentarjev:
Če bi poznal zgodovino fizike, bi uvidel svojo zmoto. Za Newtonov gravitacijski zakon so tudi menili, da velja splošno, a se je izkazalo, da velja le v pogojih šibke gravitacije. Skratka: ne razumem, zakaj sploh trdiš gornje, če obstajajo primeri iz zgodovine, ki tega ne potrjujejo.Saladin napisal/-a:Če trditev A velja v VSEH videnih, eksperimentalnih, fizikalno preverjenih in teoretičnih okoliščinah - zakaj ne bi potem veljala tudi v fizikalno nepreverjenih (sploh če nimaš fizikalnega dokaza niti teorije na voljo, kako da "ne" bi veljala)?
Ali zakaj potemtakem ne moreš utemeljeno trditi da ta globalen A vsaj z večjo (če ne že z visoko) verjetnostjo velja tudi v C?
To vsekakor drži.Saladin napisal/-a:Fizika se ukvarja (oz. poskuša) z neposrednim predvidevanjem, dokazovanjem in razumevanjem vidnih/preverljivih pojavov v našem vesolju. Ukvarja se z videno realnostjo. "Pravilna" fizika je "dokazana" fizika.
To tudi.Saladin napisal/-a:Matematika in logika pa se (med ostalim) ukvarjajo abstraktnimi pojmi ki imajo lahko (ali pa ne) realno analogijo v našem fizikalnem vesolju. Pravilna matematika in logika je interno koherentna matematika in logika - ki pa ni nujno realna.
To pa nikakor ne drži. Na to sem ti že odgovoril v eni drugi temi. Na kratko: Matematični jezik ni naravni jezik, pa čeprav imajo začetki matematike (in tudi logike) zametke v poskusih abstrahiranja vsakdanjosti. Dandanes pa je možno matematiko graditi povsem neodvisno od tega; večina modernih matematičnih teorij z opisovanjem narave (t.j. fizike), dandanes nima zveze, pa čeprav se marsikatera da uporabiti v ta namen. Seveda lahko potrebe fizike spodbudijo matematiko, da razvija nove teorije oz. formalizme, ampak to ne spremeni osnovnega dejstva, da je matematika fiziki pri opisovanju naravnih mehanizmov zgolj orodje.Saladin napisal/-a:Seveda pa ta logika in matematika morata izhajati iz fizikalno dokazanih osnov.
Spet gre za zmotno prepričanje. Moderna teoretična fizika res ne more več brez matematike, ampak matematika nikakor ne more garantirati "formuliranja potencialne realne teorije".Saladin napisal/-a:To pomeni, da čeprav nimaš orodja za direktno fizikalno dokazovanje relanosti takšne teorije - imaš vsaj orodje da sformuliraš potencialno realno teorijo. Imaš orodje da sformuliraš "possible world" iz modalne logike. In upam si trditi, da imaš tudi orodje da sformuliraš verjetnost tega "possible worlda".
Spet govoriš nesmisle. "Logični in matematični konstrukti, ki še niso fizikalno preverljivi"? Kolikokrat naj ti še povem, da se matematike ne da fizikalno preveriti in da matematika še ni garant pravilnosti fizikalnega opisa/teorije?Saladin napisal/-a:Imaš pa prav - morda je bolje razlikovati med eksperimentalno fiziko in teoretično fiziko (slednje vključuje logične in matematične konstrukte, ki še niso fizikalno preverljivi - ampak na njih temelji teoretična fizikalna teorija).
Spet ista pesem: "matematika in logika nad vsem" - to je temelj tvoje zmote.Saladin napisal/-a:Gre se za razliko v tem, koliko daleč v neznano lahko v svoji struji še greš. Eksperimentalna fizika pač do preverljivega. Teoretična še dlje (če lahko da preverljive rezultate). Še bolj matematični in logični konstrukti pa še dlje - seveda z primerno večjim "margin of error".
Hotel sem poudariti ta "kako daleč še lahko utemeljeno greš" in da "utemeljeno" ne pomeni zgolj dokler seže eksperimentalna fizika (kar je glavni problem Copenhagena - ta trdna zasidranost v fizikalno opazovano in nič več je naredi za interno kontradiktorno).
Re: Plantingov ontološki argument+Modalna realnost+Posthuman Bog
Kaj misliš, Saladin, kdo ima prav, kadar se logika, matematika, fizika in narava ne morejo sporazumeti?
Re: Plantingov ontološki argument+Modalna realnost+Posthuman Bog
Ti si se zagotovo velikokrat in se še boš. Torej se tudi On preko tebe. - če si že načela temoTo hočeš povedat da se On samozadovoljuje?
Zlahka razumljivo - sem ti že večkrat razložil. Enkrat si dol, drugič si gor, tako pač je.Hm, bog se igra, pa toliko resnega dela ga čaka. Bog se igra, ljudje pa trpijo. Razumi, kdor moreš.
Zakaj pa nisi rekel, Bog se igra, ljudje pa so srečni in uživajo. A je ta izjava kaj drugačna od tvoje?
Karkoli ti pride na isel, da bi napisal, napiši in povej, saj ni drugega kot to, da smo vsi eno, ker izhajamo iz njega. Četudi se nekdo ne strinja z obstojem enega in misli, da je le on sam zase postavljen na ta svet, je to zato, ker ima vsak svobodno voljo, da v življenju dela kar hoče.
In takoj se bo kdo vprašal, zakaj potem nekateri trpijo?
In zakaj nekateri uživajo? Pa ne razumi narobe. Ni vse užitek v razmetavanju denarja in glamour življenjem. To ni prava sreča. Srečen je tisti, ki je srečen ne glede na to kar je po statusu, znanju ali premoženju.
Prav tako ni vse trpljenje, če si rojen v Afriki in umreš kot dojenček brez hrane, trpiš lahko tudi ob polnem kupu denarja in hrane.
Re: Plantingov ontološki argument+Modalna realnost+Posthuman Bog
Je drugačna, taka izjava bi bila v skladu z domnevo o dobrem bogu.Vedež napisal/-a:Zakaj pa nisi rekel, Bog se igra, ljudje pa so srečni in uživajo. A je ta izjava kaj drugačna od tvoje?
Seveda, in to ničesar, kar sem dejal, ne spremeni.trpiš lahko tudi ob polnem kupu denarja in hrane.
Re: Plantingov ontološki argument+Modalna realnost+Posthuman Bog
ampak end ni načela, ampak načel. Kako tipično!Vedež napisal/-a:če si že načela temo
Vedež, imaš en problem da skušaš vse stvari stlačiti v isti koš. Tvoj bog bi moral biti razcepljena osebnost.
Zakaj svojega boga ne poimenuješ kar prostor? in o njem ne govoriš kot o osebi ampak zavzameš bolj (nekako) objektiven odnos? Saj imamo ljudi, ki takemu "bogu" rečejo kar Narava (da ne boš tako osamljen na tem planetu)
za občutek sreče potrebuješ izkustvo nesreče. Torej srečnega človeka ni.Vedež napisal/-a:Srečen je tisti, ki je srečen ne glede na to kar je po statusu, znanju ali premoženju.
Re: Plantingov ontološki argument+Modalna realnost+Posthuman Bog
Zelo slabo poznam kvantno mehaniko in še slabše kopenhagensko interpretacijo, a kolikor vem, ta ne vsebuje nikakršnih sklepov o delovanju logike na splošno.Saladin napisal/-a:Copenhagen pa (sicer ne direktno) trdi, da ne le da ne vemo - ampak da če ne vemo, da le to sploh ni potrebno da je. Torej, če ne vemo, da vedno in povsod deluje vsaj neka logika - potem tudi ni nujno, da je vse logično.
OK, imaš "mainstream teorijo" in si srečen, ker se večina strinja s tabo, da z zelo visoko verjetnostjo ustreza resnici. In si srečen kljub temu, da nimaš eksperimenta, ki bi jo potrdil, in ne razmišljaš o tem, kako bi tak eksperiment izgledal ali pa se izvedba eksperimenta zdi nemogoča... Za moj okus imaš nekako zadoščenje umetnika, ki mu vsi hvalijo res lepo sliko.Saladin napisal/-a:Če trditev A velja v VSEH videnih, eksperimentalnih, fizikalno preverjenih in teoretičnih okoliščinah - zakaj ne bi potem veljala tudi v fizikalno nepreverjenih (sploh če nimaš fizikalnega dokaza niti teorije na voljo, kako da "ne" bi veljala)?
Ali zakaj potemtakem ne moreš utemeljeno trditi da ta globalen A vsaj z večjo (če ne že z visoko) verjetnostjo velja tudi v C?
Na drugi strani imaš lahko neko luknjasto na pol intuitivno hipotezo s katero napoveš izid nekega eksperimenta in zadeva se ujema. Izmisliš si nov eksperiment, in izid se spet ujema.... Tehnologi pograbijo hipotezo in naredijo na osnovi njenih napovedi že cel kup uporabnih stvari, ti pa si še vedno nesrečen zaradi lukenj v hipotezi... Tudi to se zgodi, a lahko si vsaj ponosen na kup uporabnih stvari.
Re: Plantingov ontološki argument+Modalna realnost+Posthuman Bog
Logično in matematično lahko rešiš skoraj vsak naravni pojav - težava nastopi, ko tega ne moreš fizikalno dokazat.Kaj misliš, Saladin, kdo ima prav, kadar se logika, matematika, fizika in narava ne morejo sporazumeti?
Kar privede do problema, da lahko na več načinov logično/matematično pojasniš nek fizikalen pojav, pa so lahko vsi resnični. Ali pa vsi neresnični.
Klub temu pa mislim, da se da z dovoljšnjo rigiroznostjo (pa s tem ne mislim Copenhagensko ohranjanje samo in le na fizikalno spoznavem) na grobo presortirat, katera logika je bolj pravilna in katera bližja resničnosti.
"Mainstream" izhodišče ti da na voljo podporo, resurse in spodbudo, da se še drugi vključijo v detaljnejšo analizo tvoje teorije. In če sam nisi sposoben, striktno teoretično teorijo prenest v fizikalno realnost (torej da ni zgolj fizikalno neovrgljiva - ampak da ti poda tudi nova, preverljiva fizikalna predvidevanja) ti bo morda kdo drug.OK, imaš "mainstream teorijo" in si srečen, ker se večina strinja s tabo, da z zelo visoko verjetnostjo ustreza resnici. In si srečen kljub temu, da nimaš eksperimenta, ki bi jo potrdil, in ne razmišljaš o tem, kako bi tak eksperiment izgledal ali pa se izvedba eksperimenta zdi nemogoča... Za moj okus imaš nekako zadoščenje umetnika, ki mu vsi hvalijo res lepo sliko.
Slednjega npr. sam npr. ne zmorem.
Ne ker ne verjamem, da to moja teorija ne dopušča - ampak ker pač poznam svoje omejitve.
Začetek in konec vsake teorije seveda mora biti v realni, preverjeni fiziki.
Ampak tudi večje število povsem teoretičnih (ampak povsem pravilno, optimalno zreduciranih) vmesnih korakov je viabilna rešitev, če fizikalna orodja ne dopuščajo druge možnosti in imaš na koncu uporaben in preverljiv rezultat.
In to (večje število povsem teoretičnih korakov) gre običajnemu fiziku preveč v nos in se ponavadi sploh noče ubadati s tem.
Raje ostane pri Copenhagenu, ki zgolj našteva fizikalno videno brez pojasnila, kako vse skupaj deluje. In brez vsakega ugibanja, kako naj bi vse skupaj delovalo.
Nikakor ne odrekam fizikom pomembnost praktičnih odkritij - ampak tudi kot sam priznaš fizikom končne meje niso najpomembnejše.Na drugi strani imaš lahko neko luknjasto na pol intuitivno hipotezo s katero napoveš izid nekega eksperimenta in zadeva se ujema. Izmisliš si nov eksperiment, in izid se spet ujema.... Tehnologi pograbijo hipotezo in naredijo na osnovi njenih napovedi že cel kup uporabnih stvari, ti pa si še vedno nesrečen zaradi lukenj v hipotezi... Tudi to se zgodi, a lahko si vsaj ponosen na kup uporabnih stva
Mene kot wannabe filozofa zanimajo ultimativna vprašanja in končne meje vsega.
Od kod prihajamo, kam gremo, česa smo vse sposobni, smisel življenja, kaj je Realnost, obstoj in mentaliteta morebitnega Boga,...
In točne odgovore na ta vprašanja (kljub ogromnemu tehnološkemu napredku) še vedno nimamo.
Ko si dosedaj fizike vprašal: Kako bi dokazal in razumel obstoj morebitnega Boga, so vsi po vrsti dejali da je to nemogoče. Definicija Boga je neizogibno nadnaravna in striktno stvar religije.
Sam ne verjamem v to omejitev in ponujam eno možnost, kako bi se ga "morda" dalo "eventualno" fizikalno dokazat. Ponujam striktno fizikalno (no ja..., grobo) definicijo Boga namesto klasičnega, nadnaravnega Primus Movensa.
Na kar sem tudi malce ponosen, da. Take izpeljave še nisem zasledil.
Re: Plantingov ontološki argument+Modalna realnost+Posthuman Bog
Kaj res ne moreš doumeti, da se matematike/logike ne da "fizikalno dokazovati"?Saladin napisal/-a:Logično in matematično lahko rešiš skoraj vsak naravni pojav - težava nastopi, ko tega ne moreš fizikalno dokazat.Kaj misliš, Saladin, kdo ima prav, kadar se logika, matematika, fizika in narava ne morejo sporazumeti?
Problema ni; vidijo ga zgolj wannabe filozofi.Saladin napisal/-a:Kar privede do problema, da lahko na več načinov logično/matematično pojasniš nek fizikalen pojav, pa so lahko vsi resnični. Ali pa vsi neresnični.
Nonsense. Filozofi tako in tako menijo, da mora biti pri naravnih mehanizmih vedno prisotna neka logika, ki ustreza njihovemu videnju. Feynman je nekoč enemu primerno spodrezal krila:Saladin napisal/-a:Klub temu pa mislim, da se da z dovoljšnjo rigiroznostjo (pa s tem ne mislim Copenhagensko ohranjanje samo in le na fizikalno spoznavem) na grobo presortirat, katera logika je bolj pravilna in katera bližja resničnosti.
A philosopher once said 'It is necessary for the very existence of science that the same conditions always produce the same results'. Well, they do not. You set up the circumstances, with the same conditions every time, and you cannot predict behind which hole you will see the electron.
In jih niti ne bo; vsaj s strani naravoslovne znanosti ne.Saladin napisal/-a:Od kod prihajamo, kam gremo, česa smo vse sposobni, smisel življenja, kaj je Realnost, obstoj in mentaliteta morebitnega Boga,...
In točne odgovore na ta vprašanja (kljub ogromnemu tehnološkemu napredku) še vedno nimamo.
V tvojih definicijah ni ničesar fizikalnega: to smo ti že večkrat povedali.Saladin napisal/-a:Ko si dosedaj fizike vprašal: Kako bi dokazal in razumel obstoj morebitnega Boga, so vsi po vrsti dejali da je to nemogoče. Definicija Boga je neizogibno nadnaravna in striktno stvar religije.
Sam ne verjamem v to omejitev in ponujam eno možnost, kako bi se ga "morda" dalo "eventualno" fizikalno dokazat. Ponujam striktno fizikalno (no ja..., grobo) definicijo Boga namesto klasičnega, nadnaravnega Primus Movensa.
V tvojih izvajanjih ni niti za naprstnik fizike, zato ne pričakuj navdušenja z naše strani.Saladin napisal/-a:Na kar sem tudi malce ponosen, da. Take izpeljave še nisem zasledil.
Re: Plantingov ontološki argument+Modalna realnost+Posthuman Bog
1+1 ne moreš fizikalno dokazovati?Kaj res ne moreš doumeti, da se matematike/logike ne da "fizikalno dokazovati"?
Kavzalnosti ne moreš fizikalno dokazovati?
Govorimo o najbolj temeljnih konstruktih in kaj njhovo (konstantno) uveljavljanje pomeni.
Spet moraš razmišljat na najbolj temeljnem nivoju.A philosopher once said 'It is necessary for the very existence of science that the same conditions always produce the same results'. Well, they do not. You set up the circumstances, with the same conditions every time, and you cannot predict behind which hole you will see the electron.
Tukaj nas ne zanima, ali se bo elektron (ali kakršenkoli drugi delec) pojavil na enem ali drugem mestu - ampak a se je pojavil "ex nihilo" ali ne.
Za probabilistični izračun lokacije delca to ni pomembno. Za kakršnokoli "teorijo vsega" pa je to vprašanje kritično.
Vprašanja, ki jih zastavljam so striktno fizikalna:V tvojih izvajanjih ni niti za naprstnik fizike, zato ne pričakuj navdušenja z naše strani.
-Kaj je maksimalno možna stopnja evolucije inteligence ob bitjih (nam ali podobnih nam) in vesolju (našem ali podobno našemu)?
-Je naše vesolje edinstveno in/ali večno in/ali del infinitnega multiversa?
-Ali se lahko bitje iz prvega vprašanja razširi tudi na celoten multivers?
Specifičen (fizikalno možen) odgovor privede h nujnosti zevoluiranega Boga Absoluta.
V to logiko sem prepričan. V samo verjetnost pa naj debatirajo fiziki. Če jim tako teoretiziranje ni izguba časa, seveda.
Re: Plantingov ontološki argument+Modalna realnost+Posthuman Bog
Čakaj malo, kako pa ti razumeš evolucijo?Saladin napisal/-a: -Kaj je maksimalno možna stopnja evolucije inteligence ob bitjih (nam ali podobnih nam) in vesolju (našem ali podobno našemu)?
Re: Plantingov ontološki argument+Modalna realnost+Posthuman Bog
Čisto klasično.Čakaj malo, kako pa ti razumeš evolucijo?
Me pa zanima fizikalen "endgame" evolucije v našem vesolju.
Striktno to, kaj vse je fizikalno možno v našem vesolju in z nami,
če pa si drzneš dopustit teorijo multiversa - kaj vse je fizikalno možno v vesolju "podobno" našem in z inteligencami "podobne" nam.
V eventualnem multiversu je vedno poudarek na "podobno nam/našem". Kajti ne moreš teoretizirat o nečem,
česar niti na grobo ne moreš vsaj teoretično poznati (in poznamo zgolj nas/naše vesolje).
Striktno fizikalno res ne vemo. Da pa ne moremo utemeljeno ugibat pa ne verjamem.
Re: Plantingov ontološki argument+Modalna realnost+Posthuman Bog
Ne, še posebej zato, ker rezultat 1+1 v matematiki ni tako samoumeven, kakor sam meniš.Saladin napisal/-a:1+1 ne moreš fizikalno dokazovati?
Tudi ne, ker zlahka naletiš na fizikalne opise, pri katerih kavzalnost ni jasna ali pa je celo prisotna nekavzalnost.Saladin napisal/-a:Kavzalnosti ne moreš fizikalno dokazovati?
Filozofsko nakladanje: temeljni konstrukti logike/matematike so za naravne mehanizme irelevantni, saj se jih je izmislil človek.Saladin napisal/-a:Govorimo o najbolj temeljnih konstruktih in kaj njhovo (konstantno) uveljavljanje pomeni.
Aha, megalomanija wannabe filozofa.Saladin napisal/-a:Spet moraš razmišljat na najbolj temeljnem nivoju.
Očitno se ti o kvantni mehaniki ne sanja kaj dosti, sicer ne bi omenjal filozofskih pojmov "ex nihilo" in podobno.Saladin napisal/-a:Tukaj nas ne zanima, ali se bo elektron (ali kakršenkoli drugi delec) pojavil na enem ali drugem mestu - ampak a se je pojavil "ex nihilo" ali ne.
Za probabilistični izračun lokacije delca to ni pomembno. Za kakršnokoli "teorijo vsega" pa je to vprašanje kritično.
Saj pravim: fizike pa niti za naprstnik.Saladin napisal/-a:Vprašanja, ki jih zastavljam so striktno fizikalna:
-Kaj je maksimalno možna stopnja evolucije inteligence ob bitjih (nam ali podobnih nam) in vesolju (našem ali podobno našemu)?
-Je naše vesolje edinstveno in/ali večno in/ali del infinitnega multiversa?
-Ali se lahko bitje iz prvega vprašanja razširi tudi na celoten multivers?
Narobe. Pravilen odgovor je: 42.Saladin napisal/-a:Specifičen (fizikalno možen) odgovor privede h nujnosti zevoluiranega Boga Absoluta.
Jah, vsak velemislec je popolnoma prepričan v logiko, ki krasi njegova razpredanja, samo kaj, ko ostali vanjo niso.Saladin napisal/-a:V to logiko sem prepričan.
Aha, sedaj je že govora o verjetnosti pravilnosti neke logike. Ja, res škoda, da se s tem fizika ne ukvarja.Saladin napisal/-a:V samo verjetnost pa naj debatirajo fiziki.
Filozofiranje v zvezi s tem je res čista izguba časa.Saladin napisal/-a:Če jim tako teoretiziranje ni izguba časa, seveda.