Plantingov ontološki argument+Modalna realnost+Posthuman Bog

Argumentirane razprave o filozofskih vprašanjih.
User avatar
shrink
Posts: 14560
Joined: 4.9.2004 18:45

Re: Plantingov ontološki argument+Modalna realnost+Posthuman Bog

Post by shrink » 13.10.2009 19:54

Saladin wrote:
kajti fizikalne teorije vselej odgovarjajo na KAKO in ne na ZAKAJ
KAKO se je torej pojavilo naše vesolje?
Zelo enostavno: z velikim pokom.
Saladin wrote:Kako lahko sploh kaj obstaja?
To je ekvivalentno: "ZAKAJ lahko sploh kaj obstaja?" Irelevantno.
Saladin wrote:Sam vztrajaš na tem, da Ex Nihilo ni fizikalen. KAJ je potem fizikalno?
Sem ti že odgovoril: V zvezi z nastankom vesolja stanje izredno vroče in goste materije.
GJ wrote:
shrink wrote:No, tu sedaj kažeš tipično predstavo teorije vsega (beri: kvantne gravitacije), ki jo ima povprečen laik: meniš namreč, da bo taka fizikalna teorija pojasnila čisto vse; tudi izvor vesolja. To je seveda neumnost, kajti nobena še tako popolna fizikalna teorija, ne bo mogla pojasniti vzrokov/izvora naravnih zakonitosti, tako kot tudi ne vzrokov za nastanek vesolja, kajti fizikalne teorije vselej odgovarjajo na KAKO in ne na ZAKAJ. Ampak tega wannabe filozofi ne morejo in ne morejo dojeti.
Se strinjam!
Ker nekateri hočejo vedeti/razumeti vse in to na pladnju.
In ti jim ne moreš pomagati... :lol:
Niti jim ne želim pomagati. :lol:

User avatar
Saladin
Posts: 114
Joined: 27.9.2008 14:05

Re: Plantingov ontološki argument+Modalna realnost+Posthuman Bog

Post by Saladin » 13.10.2009 22:57

Mene zanima od kod tako kristalna predstava o tem, da je vprašanje o izvoru (izredno goste in vroče) materije oz. vprašanje samih Planck-meja nepremostljiva, skrajna in ultimativna fizikalna meja, ki je nikakor ne bomo mogli doumeti?

In ne ciljam na 100% razumevanje in incompletness teorem - tudi naša današnja fizika ne temelji na 100% fiksnih ali popolnih teorijah
Zadostuje že teorija, ki "dovolj" dobro napoveduje eksperimente, ki jih "dovolj" dobro pojasnjuje in ki je "dovolj" interno logična.

Torej, če se fizika ne ukvarja z absoluti - zakaj potem tako absolutno togo postavljanje mej (že vnaprej)?

User avatar
shrink
Posts: 14560
Joined: 4.9.2004 18:45

Re: Plantingov ontološki argument+Modalna realnost+Posthuman Bog

Post by shrink » 13.10.2009 23:11

Saladin wrote:Mene zanima od kod tako kristalna predstava o tem, da je vprašanje o izvoru (izredno goste in vroče) materije oz. vprašanje samih Planck-meja nepremostljiva, skrajna in ultimativna fizikalna meja, ki je nikakor ne bomo mogli doumeti?
Enostavno zato, ker opazovanje vesolja ne more segati v čas pred velikim pokom. Opazovanje pa je edini način za presojanje pravilnosti fizikalnih teorij.
Saladin wrote:In ne ciljam na 100% razumevanje in incompletness teorem - tudi naša današnja fizika ne temelji na 100% fiksnih ali popolnih teorijah
Zadostuje že teorija, ki "dovolj" dobro napoveduje eksperimente, ki jih "dovolj" dobro pojasnjuje in ki je "dovolj" interno logična.
Spet vnebovpijoče neumnosti. Kakšno "dovolj dobro napovedovanje eksperimentov" in podobne bedastoče? To ni fizika. To je kvečjemu filozofsko razglabljanje. Dejal sem ti že, da se fizikalne teorije preverja z eksperimenti oz. opazovanjem. Vse ostalo je nakladanje.
Saladin wrote:Torej, če se fizika ne ukvarja z absoluti - zakaj potem tako absolutno togo postavljanje mej (že vnaprej)?
Fizika operira v domeni opazljivega in preverljivega, zato je jasno, da ne stremi k absolutnemu (npr. absolutnim resnicam). Meje pa ravno postavljajo pogoji preverjanja oz. opazovanja. To sem ti že večkrat povedal, ampak omenjenega očitno še vedno ne dojemaš.

mirko
Posts: 483
Joined: 1.9.2004 13:38

Re: Plantingov ontološki argument+Modalna realnost+Posthuman Bog

Post by mirko » 14.10.2009 12:56

mriz wrote:Meni se zdi nujno razjasniti, od kod informacija (vednost) o obstoju boga. Če rečemo, da je bog onkraj fizične realnosti, o njem nismo dobili (izpeljali) relevantne informacije - kot prav tako ne, če se sam ni razodel (kar pa implicira začasno fizičnost nadnaravnega boga). Torej, če ni razodetja ali možnosti objektivne spoznave oz. izpeljave iz narave, je sama ideja boga zgrešena in jo lahko zavržemo.
Problem je v tem, da razodetje ne pomeni nujno možnosti objektivne spoznave. Nadnaravni bog lahko izbira, komu se bo razodel. In če se ne razodene vsem na enak način, oziroma če se nekomu razodene, drugemu pa ne, ni objektivne spoznave. Še več - če ne znamo ponovljivo vzpostaviti kontroliranih okoliščin, v katerih bi se bog razodeval vsem na enak način, potem ni objektivne spoznave. Tako da menim, da tistega, ki misli, da se mu je bog razodel, oziroma tistega, ki misli, da temu lahko verjame, ne moreš na osnovi nezmožnosti objektivne spoznave prepričati, da je njegova ideja o bogu zgrešena. To lahko storiš samo v primeru, če je njegova ideja o bogu v nasprotju z najmanj eno stvarjo, ki pa smo jo zmožni objektivno spoznati. Pa še takrat nisi nujno sesul določene ideje o bogu, pač pa morda samo določeno interpretacijo določene ideje o bogu, odvisno od tega, kako daleč v času in prostoru je (bil) tisti, ki verjame (je verjel), da se mu je bog razodel in kako širok je krog tistih, ki mu verjamejo in morda na različne načine glede na njihov življenjski položaj (ki vključuje tudi naprimer naravoslovno izobrazbo) interpretirajo njegove informacije.

User avatar
mriz
Posts: 2036
Joined: 13.5.2004 23:52
Location: maribor

Re: Plantingov ontološki argument+Modalna realnost+Posthuman Bog

Post by mriz » 15.10.2009 13:09

mirko wrote:Problem je v tem, da razodetje ne pomeni nujno možnosti objektivne spoznave. Nadnaravni bog lahko izbira, komu se bo razodel. In če se ne razodene vsem na enak način, oziroma če se nekomu razodene, drugemu pa ne, ni objektivne spoznave. Še več - če ne znamo ponovljivo vzpostaviti kontroliranih okoliščin, v katerih bi se bog razodeval vsem na enak način, potem ni objektivne spoznave.
Na 7. strani te teme si napisal, da je vse, kar lahko fizikalno dokažemo, del narave. Ker najbrž ne misliš, da z dokazovanjem sami konstruiramo naravo, velja (tudi ali pa bolj) obratno – kar je del narave, lahko fizikalno dokažemo. To sicer po naših zateženih (in nujnih) pravilih dokazovanja ne velja za izključno enkratne dogodke, kar pa vseeno ne izniči tega, da so po sebi del narave (če predpostavimo, da so resnični) – torej vsaj fizikalni, če že ne po naših standardih fizikalno dokazljivi. Problem pri razodetju je za mene ta, da je nadnaravni bog v času razodetja očitno postal del narave – fizičen, torej zaznaven, merljiv, itd. – zato me preprosto zanima, kakšen status je imel v času razodetja – je hkrati bil nadnaraven in del narave?

Pa še to - napisal si, da če bi bog bil fizikalno dokazljiv, ne bi bil nadnaravni nog, hkrati pa praviš, da lahko bog izbira, komu in kako se bo razodel - ali to pomeni, da bi bog lahko izbral, da bi postal fizikalno dokazljiv (torej izpolnjeval kriterije za objektivno spoznatnost) - in posledično tudi, da ne bi bil več nadnaraven (ali bog sploh)?
Tako da menim, da tistega, ki misli, da se mu je bog razodel, oziroma tistega, ki misli, da temu lahko verjame, ne moreš na osnovi nezmožnosti objektivne spoznave prepričati, da je njegova ideja o bogu zgrešena. To lahko storiš samo v primeru, če je njegova ideja o bogu v nasprotju z najmanj eno stvarjo, ki pa smo jo zmožni objektivno spoznati. Pa še takrat nisi nujno sesul določene ideje o bogu, pač pa morda samo določeno interpretacijo določene ideje o bogu, odvisno od tega, kako daleč v času in prostoru je (bil) tisti, ki verjame (je verjel), da se mu je bog razodel in kako širok je krog tistih, ki mu verjamejo in morda na različne načine glede na njihov življenjski položaj (ki vključuje tudi naprimer naravoslovno izobrazbo) interpretirajo njegove informacije.
Kot prvo mislim, da je razlika med teoretsko zavrnitvijo ideje in tem, da bi nekoga prepričal o zgrešenosti njegove ideje (vsaj osebno ločujem med tem). Kot drugo se po moje tudi ti zatekaš v (neupravičeno) osamosvajanje konceptov – nekje na tem forumu se že dal primer človeka, ki na podlagi oblike sence sklepa, da jo ustvarja orjaški triglavi zajec, nato pa ob videnju realnega objekta, ki meče senco (in ki ni ta orjaški triglavi zajec), izjavi, da to ni dokaz o neobstoju orjaškega triglavega zajca. Mislim, da se ne splača zanašati na nezmožnost sesutja neke ideje, ker ta ob boljši domišljiji hitro izgubi na svoji vrednosti (vsak si lahko namisli malo morje absurdnih zadev, katerih ne moremo direktno sesuti). Jaz menim, da je zato sploh treba zanemariti to osamosvojenost in se osredotočiti samo na dejanske temelje oz. izhodišča (ter posledično konkretne interpretacije) takih idej (kar pa ni ravno vzpodbudno) – ker mislim, da brez teh ideje sploh ne bi bilo – zdelo pa se bi mi tudi nesmiselno, če bi brez možnosti dodatnega preverjanja rezultata hkrati priznali zgrešenost in pravilnost prvotnega izhodišča (nekaj v stilu 'seveda je njegova interpretacija nekega konkretnega dogodka bila popolnoma zgrešena, a rezultat je kljub temu v bistvu pravilen').

mirko
Posts: 483
Joined: 1.9.2004 13:38

Re: Plantingov ontološki argument+Modalna realnost+Posthuman Bog

Post by mirko » 15.10.2009 16:51

Mriz wrote:Na 7. strani te teme si napisal, da je vse, kar lahko fizikalno dokažemo, del narave. Ker najbrž ne misliš, da z dokazovanjem sami konstruiramo naravo, velja (tudi ali pa bolj) obratno – kar je del narave, lahko fizikalno dokažemo. To sicer po naših zateženih (in nujnih) pravilih dokazovanja ne velja za izključno enkratne dogodke, kar pa vseeno ne izniči tega, da so po sebi del narave (če predpostavimo, da so resnični) – torej vsaj fizikalni, če že ne po naših standardih fizikalno dokazljivi. Problem pri razodetju je za mene ta, da je nadnaravni bog v času razodetja očitno postal del narave – fizičen, torej zaznaven, merljiv, itd. – zato me preprosto zanima, kakšen status je imel v času razodetja – je hkrati bil nadnaraven in del narave?
MIslim takole: Če smo nekaj fizikalno dokazali, potem je tisto zagotovo del narave. Nismo pa sposobni vsega, kar je del narave, tudi fizikalno dokazati. Prvič, naše znanje o naravi ni popolno, in drugič, če hočeš, imaš enkratne dogodke, naprimer oseba A ob času T oropa banko na kraju X. Nekateri detektivski primeri pač ostanejo nerešeni. Ne vidim, zakaj bi iz tega sledilo, da z dokazovanjem sami konstuiramo naravo. Status nadnaravnega boga v času razodetja - vsekakor še vedno nadnaraven, zaradi mene glede na zgoraj povedano lahko obenem začasno naraven.
mriz wrote:Pa še to - napisal si, da če bi bog bil fizikalno dokazljiv, ne bi bil nadnaravni nog, hkrati pa praviš, da lahko bog izbira, komu in kako se bo razodel - ali to pomeni, da bi bog lahko izbral, da bi postal fizikalno dokazljiv (torej izpolnjeval kriterije za objektivno spoznatnost) - in posledično tudi, da ne bi bil več nadnaraven (ali bog sploh)?
Glede na to, da je nadnaraven, bi lahko ustvaril tako težko skalo, da jo ne bi mogel dvigniti, in bi najbrž lahko izbral marsikaj....
mriz wrote:Kot prvo mislim, da je razlika med teoretsko zavrnitvijo ideje in tem, da bi nekoga prepričal o zgrešenosti njegove ideje (vsaj osebno ločujem med tem). Kot drugo se po moje tudi ti zatekaš v (neupravičeno) osamosvajanje konceptov – nekje na tem forumu se že dal primer človeka, ki na podlagi oblike sence sklepa, da jo ustvarja orjaški triglavi zajec, nato pa ob videnju realnega objekta, ki meče senco (in ki ni ta orjaški triglavi zajec), izjavi, da to ni dokaz o neobstoju orjaškega triglavega zajca. Mislim, da se ne splača zanašati na nezmožnost sesutja neke ideje, ker ta ob boljši domišljiji hitro izgubi na svoji vrednosti (vsak si lahko namisli malo morje absurdnih zadev, katerih ne moremo direktno sesuti). Jaz menim, da je zato sploh treba zanemariti to osamosvojenost in se osredotočiti samo na dejanske temelje oz. izhodišča (ter posledično konkretne interpretacije) takih idej (kar pa ni ravno vzpodbudno) – ker mislim, da brez teh ideje sploh ne bi bilo – zdelo pa se bi mi tudi nesmiselno, če bi brez možnosti dodatnega preverjanja rezultata hkrati priznali zgrešenost in pravilnost prvotnega izhodišča (nekaj v stilu 'seveda je njegova interpretacija nekega konkretnega dogodka bila popolnoma zgrešena, a rezultat je kljub temu v bistvu pravilen').
Res je, da marsikoga ne moreš prepričati o zgrešenosti ideje, tudi če fizikalno dokažeš napako v njegovi ideji. Ko sem govoril o tem, da bi nekoga prepričal o zgrešenosti njegove ideje, sem mislil na človeka, ki po fizikalnem dokazu napake sprejme včasih zanj neprijetno dejstvo, da se je motil. Kaj naj bi bila teoretska zavrnitev ideje - vidim več možnosti: zavrnitev zaradi fizikalnega dokaza napake, zavrnitev zaradi neuporabnosti, zavrnitev zaradi absurdnih zadev, ki so brez učinka in samo povečujejo kompleksnost... Nekaterim idejam res ne moreš fizikalno dokazati napake, služijo pa lahko samo temu, da z njimi zabavaš majhne otroke. Ideja o nadnaravnem bogu je s stališča tehnološke uporabnosti (ne bom rekel tudi sociološko-psihološke, zaradi omogočanja manipuliranja z ljudmi) prav tako povsem neuporabna. Meni kot posamezniku se zdi bistveno vprašanje, kaj bom z neko idejo počel - lahko na osnovi ideje napišem znanstveno fantastični roman, lahko rešim tehnološki problem, lahko z njo zakrpam luknje v svojem razumevanju delovanja nekega naravnega procesa, lahko napišem pesem, naredim kip...pa tudi če mi nekdo idejo teoretsko zavrne. V tem smislu mi ideja o nadnaravnem bogu služi naprimer pri odločitvah ali v neki situaciji dati prednost sočutju pred udobjem, da ne govorim o še bolj usodnih stvareh v ekstremnih razmerah. Seveda to pomeni, da moj nadnaravni bog ni samo bog, ki lahko počne vse sorte nadnaravne trike, ampak je tudi Bog, ki me pozna in sem zanj pomemben.

problemi
Posts: 4931
Joined: 24.8.2009 1:20

Re: Plantingov ontološki argument+Modalna realnost+Posthuman Bog

Post by problemi » 16.10.2009 11:23

mirko wrote: Nekaterim idejam res ne moreš fizikalno dokazati napake, služijo pa lahko samo temu, da z njimi zabavaš majhne otroke.
Kakor tudi, nekaterim idejam, ne moreš dokazati fizikalne pravilnosti.

mirko wrote: Meni kot posamezniku se zdi bistveno vprašanje, kaj bom z neko idejo počel - lahko na osnovi ideje napišem znanstveno fantastični roman, lahko rešim tehnološki problem, lahko z njo zakrpam luknje v svojem razumevanju delovanja nekega naravnega procesa, lahko napišem pesem, naredim kip...pa tudi če mi nekdo idejo teoretsko zavrne..
Točno, lahko narediš nekaj otipljivega (preverljivega), kar pa bi za nekaj nadnaravnega :?: težko rekel.
mirko wrote: V tem smislu mi ideja o nadnaravnem bogu služi naprimer pri odločitvah ali v neki situaciji dati prednost sočutju pred udobjem, da ne govorim o še bolj usodnih stvareh v ekstremnih razmerah. Seveda to pomeni, da moj nadnaravni bog ni samo bog, ki lahko počne vse sorte nadnaravne trike, ampak je tudi Bog, ki me pozna in sem zanj pomemben.
Vse kar človek naredi, naredi zaradi določenega interesa (koristi). V dilemi med sočutjem in ugodjem se boš odločil glede na določeno korist, ki ti jo prinaša ena od odločitev. Če se izrazim ekonomsko bo neizbrana odločitev zate predstavljala oportunitetni strošek.
Od kje ti spoznanje, razen čiste vere, da si "nadnaravnemu bogu" pomemben ali, da te pozna? Kaj sploh pomeni "nadnaraven"?

User avatar
mriz
Posts: 2036
Joined: 13.5.2004 23:52
Location: maribor

Re: Plantingov ontološki argument+Modalna realnost+Posthuman Bog

Post by mriz » 16.10.2009 21:33

mirko wrote:MIslim takole: Če smo nekaj fizikalno dokazali, potem je tisto zagotovo del narave. Nismo pa sposobni vsega, kar je del narave, tudi fizikalno dokazati.
Saj to ravno pravim - kar je del narave, je fizikalno (podrejeno fizikalnom zakonom), četudi ne za nas fizikalno dokazljivo. Razodetje je potem očitno zanimiv primer paradoksa - hkratne naravnosti in nadnaravnosti.
Glede na to, da je nadnaraven, bi lahko ustvaril tako težko skalo, da jo ne bi mogel dvigniti, in bi najbrž lahko izbral marsikaj....
No ja, finta je v tem, da je potemtakem nadnaraven samo zato, ker se nam skriva.
Kaj naj bi bila teoretska zavrnitev ideje - vidim več možnosti: zavrnitev zaradi fizikalnega dokaza napake, zavrnitev zaradi neuporabnosti, zavrnitev zaradi absurdnih zadev, ki so brez učinka in samo povečujejo kompleksnost...
Nekaj v tej smeri, ja... prepričevanje drugih v svoje prav se mi zdi čista druga stvar (ki verjetno zahteva drugačne motive in metode od mojih).


Sicer pa niti približno ne zanikam uporabne vrednosti nerealnih idej - daleč od tega, da bi bile uporabne samo za zabavo otrok - saj je očitno, da so zelo uporabni poligon za vse mogoče družbene, moralne, filozofske itd. koncepte in nauke (pa še - kot sam omenjaš - za navdih, motivacijo, itd.). Ampak vseeno je razlika med takšno uporabnostjo in predpostavko, da gre za nekaj resničnega, torej da se je npr. nek mit dejansko zgodil. Mislim, da to sploh ni pogoj za resno upoštevanje njegove vsebine oz. poante. No, pri teh idejah gre seveda tudi za to, da se jih ne omejuje na njihovo uporabno oz. simbolno vrednost - njihovo bistvo je po moje v umestitvi posameznika v realnost in vzpostavitvi odnosa med njima (in vse, kar to vleče s sabo) - torej to, kar si nakazal v zadnjem stavku.

problemi
Posts: 4931
Joined: 24.8.2009 1:20

Re: Plantingov ontološki argument+Modalna realnost+Posthuman Bog

Post by problemi » 17.10.2009 12:01

mriz wrote:Razodetje je potem očitno zanimiv primer paradoksa - hkratne naravnosti in nadnaravnosti.
Mriz, kaj naj bi bilo nadnaravno oziroma kaj to pomeni? Ali mogoče govorimo o fantazmi?

User avatar
mriz
Posts: 2036
Joined: 13.5.2004 23:52
Location: maribor

Re: Plantingov ontološki argument+Modalna realnost+Posthuman Bog

Post by mriz » 17.10.2009 20:32

Verjetno bi bilo dovolj, če bi nadnaravno definirali kot nekaj, kar biva in deluje neodvisno od fizičnega sveta. Glede na to, da ne poznamo nič takega in da vse, kar bi naj bilo nadnaravno, ob podrobnejši analizi to seveda ni, lahko rečemo, da govorimo o fantazmi.

User avatar
Saladin
Posts: 114
Joined: 27.9.2008 14:05

Re: Plantingov ontološki argument+Modalna realnost+Posthuman Bog

Post by Saladin » 23.10.2009 17:29

Pa nadaljujmo.
Moj predlog je striktno teoretičen, da. Filozofski, da. Ampak pustimo mene in se obrnimo na bolj splošno:

1. Filozofija
Pa me zanima - kakšno vrednost sploh dajete filozofiji? Je to lahko znanost? Ima (oz. ali je imela) kadarkoli kaj pametnega za povedat o kaki fizikalni realnosti, ki se je šele kasneje z napredkom tehnologije tudi fizikalno dokazala? So najboljši filozofi uspeli podati kaka pojasnila ali napovedi o rezultatih bodočih fizikalnih eksperimentov?
Torej - ali je filozofsko-logičen brainstorming (v svojih najboljših trenutkih) sposoben konkretnih fizikalnih predvidevanj?

2. Teorije "beyond" Velikega poka
Ali je sploh smiselno (kredibilno, legitimno) debatirati o potencialnem "pred in izven" vesolja oz. absolutnem Niču? Jasno da čisto teoretično - ampak a se je sploh možno civilizirano pogovarjati o takih situacijah, ne da bi se vse skupaj svedlo le še na eno "pravljico". Kaj je še legitimno teoretiziranje in kaj je "izguba časa"?

3. Teorije o fizikalnih "endgamih"
Podobno vprašanje kot 2. - ampak sedaj striktno omejeno na znano vesolje in znane fizikalne sposobnosti. Kaj vse je fizikalno (in z dovolj časa, sreče in pameti) "možno" in do katere meje lahko kredibilno ugibamo o tem?
Skratka - ali ima transhumanizem/singularitanizem in visokonapredne tehnologije/inteligence kredibilnost pri svojih špekulacijah in če da - do kolikšne meje?
Če vprašam - kaj vse je fizikalno "možno" - kje je meja spodobnega odgovora? Ali sploh obstaja? Ali se sploh smemo spraševati? Ali se ima smisel spraševati?...

Dajmo prvo podati okvirje, znotraj katerih se še lahko legitimno pogovarjamo.

Roman
Posts: 6324
Joined: 21.10.2003 8:03

Re: Plantingov ontološki argument+Modalna realnost+Posthuman Bog

Post by Roman » 23.10.2009 22:35

Današnja filozofija je lahko tisto, kar je ostalo of filozofije, ko so se od nje odcepile znanosti. Nekateri imajo filozofijo za znanost, ampak ob branju prenekaterega filozofa se mi zdi razlika kar velika. Vendar tudi taka lahko k znanosti kaj prispeva, lahko pa jo tudi ovira. Prodajanje megle praviloma ne prispeva ničesar.

Ali je filozof sposoben fizikalnega predvidevanja? V današnjih časih gotovo samo v primeru, če ima za seboj že kak kilometer fizike. Sama filozofija že dolgo ne zadošča več.

Civilizirano se lahko pogovarjamo o čemerkoli. Ampak k civiliziranosti spada tudi sposobnost sprejemanja kritike in nestrinjanja. Stvari se namreč zapletejo, ko CENZURA svojih trditev ni sposoben z ničemer utemeljiti in se potem zateče k verbalnemu nasilju. Srečkovo brezčasje je na primer lahko z določenega zornega kota čisto zanimivo, ampak ko se poglobiš in začneš spraševati, vidiš, da gre zgolj za fiksno idejo. Pravi znanstvenik pri taki ugotovitvi ne bo izgubil živcev.

User avatar
Saladin
Posts: 114
Joined: 27.9.2008 14:05

Re: Plantingov ontološki argument+Modalna realnost+Posthuman Bog

Post by Saladin » 24.10.2009 17:16

Ali je filozof sposoben fizikalnega predvidevanja? V današnjih časih gotovo samo v primeru, če ima za seboj že kak kilometer fizike. Sama filozofija že dolgo ne zadošča več.
In kaj točno pomeni "kilometer fizike"?
A mora poznati vsaj fizikalno/matematično formulacijo vsake fizikalne teorije z katero se mislu ubadat? Ali je dovolj da pozna o čem vsaka teorija govori in kake globalne implikacije ima?

Mislim da je slednje dovolj. Filozofi se npr. ne ubadajo z fizikalnimi formulacijami opažanj posameznih eksperimentov. Njih zanima vedno celotna slika in teorije, ki se ubadajo z to celoto. Seveda je super, če tudi poznajo fizikalne detajle, ampak življenje in tvoje sposobnosti so preveč omejene, da bi postal ekpert na vseh področjih.

Tako npr. če filozof hipotetizira o nekem multiversu zanj ni kritično vprašanje, o katerem točno fizikalnem modelu govori - ampak kakšne globalne implikacije ima (vsaj) eden izmed teh modelov, če se ga tudi fizikalno dokaže.

Te grobe celote pa niso zgolj stvar sodobne filozofije - ampak so temeljni pojmi klasične filozofije.

Roman
Posts: 6324
Joined: 21.10.2003 8:03

Re: Plantingov ontološki argument+Modalna realnost+Posthuman Bog

Post by Roman » 24.10.2009 18:00

Povej mi, Saladin, kako lahko filozof razpravlja o fizikalni resničnosti (naj mi fiziki oprostijo za ta zares neumen izraz). Če nima namena svojih hipotez preverjati, v matematičnem ali v eksperimentalnem smislu, čemu tedaj njegovo tuhtanje o vesolju ali mnogo vesolij? Kaj lahko filozof sploh koristnega pove o naravi, če o njej nima niti najmanjšega pojma? Kakšno metodo ima filozof? Logiko? Zdravo (ali bolno) pamet? Kako lahko na nekaj gleda globalno oziroma celovito, če ne ve, o čem govori? V čem se filozofska misel razlikuje od misli ljudskega pripovednika? Pa ne me narobe razumeti, nimam čisto nič proti filozofom, takim in drugačnim.

problemi
Posts: 4931
Joined: 24.8.2009 1:20

Re: Plantingov ontološki argument+Modalna realnost+Posthuman Bog

Post by problemi » 24.10.2009 18:22

Saladin wrote:Tako npr. če filozof hipotetizira o nekem multiversu zanj ni kritično vprašanje, o katerem točno fizikalnem modelu govori - ampak kakšne globalne implikacije ima (vsaj) eden izmed teh modelov, če se ga tudi fizikalno dokaže.
Saladin, sam mislim, da je vprašanje glede fizikalnega modela ključno. Verjetno se strinjamo, da je samo en fizikalni model pravilen, samo en model lahko opiše "resničnost". Pravilnost le tega se lahko ugotovi izključno z eksperimenti. Religije, ki jih poznamo, natančno kažejo na to, da se mora pri vseh razpravah, tako tudi filozofskih, upoštevati izključno model, ki z eksperimenti dokazuje svojo pravilnost.
Sam v osnovi nimam nič proti filozofskemu razmišljanju o temah, ki so vsaj kar se znanstvenega dela tiče, v domeni naravoslovnih znanosti. Vendar mora biti tudi to razmišljanje omejeno (v okviru) z do sedaj preverjenimi teorijami teh znanosti.
Kot je nekje rekel (nekako tako) Žižek: "Filozof zastavlja prava vprašanja. On nima odgovorov." Sploh pa ne v okviru naravoslovnih znanosti.

Post Reply