Mislim, da si fiziki, vsaj današnji, zastavljajo vprašanja in iščejo odgovore vedno v okviru do tega trenutka veljavne, preverjene (dokazi) teorije. Tudi, če rečemo takemu vprašanju filozofsko, je kljub temu omejeno in ne dopušča svobode, da pa je vsako teorijo, ki zrase na kakem filozofskem zelniku treba nujno preveriti (espirimenti)
Tako je - vsako teorijo (tudi filozofsko) je potrebno eksperimentalno preveriti z fiziko.
Če le to zaradi tehnoloških omejitev ni možno, se jo preveri teoretično-fizikalno.
Če je teoretično-fizikalno konzistentna in ne nasprotuje fizikalno znanemu, pa lahko na temu dalje gradiš z znano matematiko in logiko. IMO si lahko pomgaš tudi z filozofijo.
Kakršenkoli rezultat že izpelješ na koncu iz tega - le tega moraš potem spet biti zmožen preveriti eksperimentalno z fiziko.
In IMO bo to v doglednem času za tukaj relevantna vprašanja dosegljivo.
Dosegljivo bo jasno (oz. z dovolj visoko verjetnostjo) odgovoriti na vprašanja, ki jih zastavljam. In nič ni narobe, če že vnaprej ugibaš "kaj pa če se to ali ono, striktno fizikalno dejstvo, izkaže za pravilno" in kakšne posledice bi to imelo.
Zakaj bi bilo nekaj tako nenavadnega kot Bog sploh nujno potrebno?
"Nujno" potrebno je IMO samo ob zelo specifičnih okoliščinah, ki so IMO fizikalno možne in jih bomo IMO tudi uspeli fizikalno dokazat/ovreči.
Gre se za iskanje osnovnih egzistencialnih odgovorov, lahko tudi striktno fizikalno. Recimo možnosti za infiniten string/brane landscape in končna stopnja transhumanistične/singularitanske evolucije. Nobena izmed njih ne "išče Boga" - se pa sistematsko ukvarja z istimi vprašanji kot jaz tukaj. Trdim le "kaj pa če odkrijejo fizikalno to in ono - kaj bi to pomenilo".
Bog je na tisoče let star miselni konstrukt, ki je nastal zaradi potreb po "višjih" moralnih vrednotah in kot reakcija na neznano. Definicija, ki jo podajaš privzema, da ima ta miselni konstrukt dejansko fizično analogijo v realnem svetu. Zakaj? Ali je vsaka človeška ideja dobra? Kako ti ločiš katera je in katera ni? Katera je bližje realnosti in katera je pravljica?
Srž ideje (izvor Obstoja), ki so ga do konca njihovih tehnoloških/znanstvenih zmogljivosti obdelali že stari grški filozofi, je (ko ga olupiš odvečne religiozne navlake) še vedno zelo aktualen, pomemben in fizikalno povsem neovržen pojem.
Tukaj se pogosto uporablja izraz "Bog lukenj", ki se z vse večjim fizikalnem znanjem vse bolj zmanjšuje.
Hec je le, da se z vse večjim fizikalnim znanjem eliminirajo le religozne navlake - srž ideje (ki je IMO logično in celo fizikalno konzistentna) pa ostaja nedotaknjena.
Fizika tako ne zmanjšuje "mogočnost" morebitnega Boga - pravzaprav pomaga pri optimiranju njegove definicije ("če" obstaja, seveda).
V bistvu si ga enačil (nekateri "strokovnjaki" bi verjetno rekli degradiral) s (post)človeškim produktom. Ali ni to že v nasprotju s samo definicijo?
Če je naše vesolje vse, kar je in če je maks. možen tevoluiran Bog samo takšen, ki popolnoma zaobjema to (finitno) vesolje, je to res bolj "jalov" Bog. Ampak taka entiteta je še vedno vseprisotna, vsevedna, maks. možno mogočna v svojem vesolju in (odvisno od končne usode vesolja) tudi večna.
Res zgolj finitna panteistična definicija Boga - kar pa je še vedno Bog (lahko bi mu rekel tudi Absolut/Totalnost, ker zaobjema naše celotno vesolje, kar je tukaj ves Obstoj).
Lahko bi mu povsem utemeljeno rekel Bog - ampak tudi meni bi tukaj bolj odgovarjala definicija Postinteligentnega Boga - zelo zevoluirane inteligence.
"Prava" definicija klasičnega Boga pa je IMO samo panenteistična definicija Boga. Bog je naše vesolje + ves preostal Obstoj. Zevoluirana entiteta, ki lahko prevzame kontrolo nad celotnim infinitnim Obstojem (multiversom) in s tem postane infinitno vseprisotna, vsevedna, večna in fizikalno/logično vsemogočna (s tem nedvoumno postane tudi klasičen Absolut/Totalnost) pa čisto jasno odgovarja klasični definiciji imanentnega in obenem transcendentnega infinitnega Boga.
Razlika v "mogočnosti" med finitnim Postinteligentnim bogom in infinitnim Absolutom naredi slednjega enakovrednega klasičnemu pojmu Bog. Le da je ta Bog čisto fizikalno zevoluiral iz večne "ex materia", Primus Movens pa je mistično večno obstajal in ustvarja vse "ex deo".
No, zelo podobno bi lahko "dokazovali", da obstajajo leteči krokodili v orbiti okoli določene zvezde na drugi strani galaksije.
Sam to raje primerjam z ugibanjem o verjetnostih, koliko Zemlji podobnih planetov se nahaja v naši ali kaki drugi galaksiji.
Nismo jih še opazili (oz. je par kandidatov), vseeno pa lahko podamo neke grobe ocene o tem.
Pri bogu ta ocena ni možna, ker najprej sploh ne vemo, kaj nas zanima (kako boga definiramo), in potem ne vemo niti, kaj je vse možno. Iz tega pač ni mogoče sklepati na nobeno verjetnost.
-Kako zdefinirat Boga je ultimativno transhumanistično/singularitansko vprašanje, o katerem lahko damo par grobih ocen
-Kaj vse je možno je ultimativno vprašanje za zagovornike multiversa (npt. zagovornike teorije bran), ki tudi lahko daj par grobih ocen
Znanje obojega pa se bo ščasoma samo povečevalo in s tem tudi verjetnost dokazov v eno ali drugo smer.
Osnovna definicija boga je, da gre za inteligentno bitje, ki je ustvarilo svet. Verjetnost za obstoj takega bitja je videti zanemarljivo majhna, kajti vse, kar vemo, nas napeljuje na domnevo, da je za zavest oziroma inteligentnost potreben nosilec v obliki zelo zapletenega organa - možganov.
Inteligence si lahko zamislimo na narazličnejših podlagah; klasični računalniki, kvantni računalniki, holografski računalniki, holonomski,...
Fizikalne "luknje" so še vedno dovolj velike, da dopuščajo možnost inteligenc na takih in bolj egzotičnih podlagah.
Pa tudi to je res, da boga ni napovedal še noben znanstveni model.
Moj model resda ni znanstven - ampak kažem na možnost, kako bi lahko bil.
Denimo, da je energija večna. Vesolje se širi, z njim se širi tudi energija in s tem širjenjem slabi. Prej ali slej bo ta energija tako majhna, da ne bo mogla narediti ničesar. Le kaj ti v tem primeru lahko pomeni njena teoretična večnost?
Zanima nas past eternity.
Še eno vprašanje, kako lahko dokažeš ali ovržeš obstoj bitja, ki je definirano kot nespoznatno, nad vsako možnostjo dokazovanja, nad vsako logiko, nad vsakim bivanjem, nad vsako resničnostjo?
To velja samo za Primus Movens.
Če so določeni fizikalni predpogoji izpolnjeni Bog sploh ni nespoznaten, ampak lahko fizikalno razumeš celoten potek, kako je zevoluiral in prišel do stopnje, na kateri pač je.
In posebno sem poudarjal da "moj" zevoluiran Bog NI nad logiko (je omejen zgolj in samo z njo), NI nespoznaten in NI nadnaraven.
To pa je novost - klasično mišljenje je bilo, da bilokakšna realna neskončnost (če obstaja) res ni doumljiva (kako bo finiten um dojel infinitnost?)
Praksa pa kaže, da se z neskončnostjo da računat (če je znormaliziraš na finitne količine in verjetnosti).