Saladin, zakaj se bojiš odprtih vprašanj?
Saj se ne.
Me pa moti, da je tako luknjasta Copenhagenska interpretacija prepoznana kot trenuten fizikalen mainstream.
Dokler rečeš - ni možno fizikalno preveriti, torej ne vemo, je to povsem OK.
To je najbolj objektiven fizikalen agnosticizem in ta vprašanja enostavno pustiš na strani, dokler se ne pojavi kaka nova fizikalno preverljiva teorija.
Copenhagen pa (sicer ne direktno) trdi, da ne le da ne vemo - ampak da če ne vemo, da le to sploh ni potrebno da je. Torej, če ne vemo, da vedno in povsod deluje vsaj neka logika - potem tudi ni nujno, da je vse logično.
In če ni nujno, da je vse logično, da je potem tudi Creatio Ex Nihilo (bodisi "pred" Velikim pokom bodisi npr. vakuumske fluktuacije) možen. In če je Creatio Ex Nihilo možen - da je s tem tudi najbolj verjeten, ker je že po Occamu najenostavnejša možna razlaga.
To je klasičen izgovor ateistov (in esktremnih reduckionistov in defitistov) - če fizikalno ne vemo, potem je čisto vse možno (tudi največji apsurdi, kot so Creatio Ex Nihilo ali pa 1+1=8).
Tega pa ne morem sprejeti.
FIzikalni okvirji niso absolutni. Če nekaj velja vedno in povsod v fizikalnih okvirjih (v fizikalno spoznavnem), potem mora le to (z visoko verjetnostjo oz. dokler ne dokažeš drugače) veljati tudi neposredno izven teh znanih fizikalnih okvirjev.
Fizika je tako npr. omejena z fizikalno spoznavnim, matematika in logika pa nimajo te omejitve.
Logika in matematika pa ti preprečujejo, da lahko kadarkoli (tudi v fizikalno neznanem) izjaviš: Nekaj se lahko pojavi iz absolutnega Niča ali pa da je 1+1 nekaj drugega kot 2).
Skratka - ne obstaja kredibilen razlog, da je Creatio Ex Nihilo sploh možen, kaj šele verjeten, enako verjeten ali celo najbolj verjeten scenarij.
In če zavržemo Creatio Ex Nihilo, ti preostane zgolj Primus Movens ali Večen Obstoj. In že iz teh samih (visoko verjetnih) dejstev lahko delaš nadaljne izpeljave. Kar pa očitno nihče noče, ker bo takoj označen za lunatika. Celo tako grobo dejstvo (npr. Večen Obstoj) za sabo neizogibno povleče določene fizikalne implikacije, ki jih moraš upoštevat in ti obenem nudijo podlago za nadaljno analizo.
Če preferiramo neko teorijo nad drugo glede na fizikalna spoznanja, pač preferiramo neko teorijo - to ne dokazuje ničesar niti ne more biti izhodišče za dokazovanje česar koli.
Kako ne moreš?
Recimo teorija o nastanku lune. Mainstream mišljenje je Giant impact Theory - ni pa edino. Z istimi fizikalnimi podatki lahko ponudiš več fizikalnih rešitev.
In le (dobra) teorija, ki bo temeljila na tem mainstreamu, bo lahko tudi sama postala mainstream.
Mainstream mišljenje znanstvenikov je dobra , racionalna orientacija o tem, koliko pravilna (in realna) je določena teorija.
Će izmed možnih znanstvenih teorij verjameš v mainstream, je ta tvoja preferenca utemeljena in racionalna.
Težava tukaj je le, da se je sedaj kot mainstream zasidral švicarski sir od znanstvene definicije.