pomen metafizike za znanost

[kren]

Karl Popper je takole zapisal v uvodu v svoji knjigi Logika znanstvenega odkritja:

Poleg tega se mi zdi paradoksno, da filozofi, ki so ponosni, da so specialisti za proučevanje vsakdanjega jezika, kljub temu verjamejo, da vedo dovolj o kozmologiji, da so lahko prepričani, da se ta tako bistveno razlikuje od filozofije, da pa ta ne more nič prispevati h kozmologiji. In v tem se popolnoma motijo, saj velja, da so bile čiste metafizične ideje - in zato filozofske ideje - od nekdaj največjega pomena za kozmologijo. Od Talesa do Einsteina, od prastarega atomizma do Descartesovih spekulacij o snovi, od spekulacij Gilberta in Newtona in Leibniza in Boškovića o silah do spekulacij Faradaya in Einsteina o poljih sil, so metafizične ideje kazale pot.

Kaj menite? Kakšnega pomena je metafizika za znanost in kakšen je pomen znanosti za metafiziko? Odnos med njima je (očitno) dvoumen in daleč od tega, da bi bil jasen in trdno zapečaten v nekih mejah, ki bi jih začrtala kakšna specifična metoda ali razmislek.

Spomnimo se lahko tudi na Žižkovo izjavo: I think that era of relativism, where science was just another product of knowledge, is ending. We philosophers should join scientists asking those big metaphysical questions about quantum physics, about reality.

Kakšen naj bi torej bil odnos med metafiziko in znanostjo?

[problemi]

Kaj menite? Kakšnega pomena je metafizika za znanost in kakšen je pomen znanosti za metafiziko? Odnos med njima je (očitno) dvoumen in daleč od tega, da bi bil jasen in trdno zapečaten v nekih mejah, ki bi jih začrtala kakšna specifična metoda ali razmislek.

Spomnimo se lahko tudi na Žižkovo izjavo: I think that era of relativism, where science was just another product of knowledge, is ending. We philosophers should join scientists asking those big metaphysical questions about quantum physics, about reality.

Kakšen naj bi torej bil odnos med metafiziko in znanostjo?

Sam bi se v odgovoru na postavljeno vprašanje "spustil" z višav oziroma širjav (kozmologija) na bitje imenovano človek in opozoril, da, če se kje stikata oziroma sovpadata (oziroma je njun odnos najintenzivnejši) metafizika oziroma ontologija (v pomenu "splošna/obča metafizika) in znanost (v tem primeru kognitivizem), je to ravno pri vprašanju zavesti - od kod zavest? Tu zopet trčimo ob znano opozicijo med materializmom in idelizmom. Žižek to vprašanje obdela v delu: Kako biti nihče. Se bom tu ustavil, da vidim v katerem kontekstu tebe zanima to vprašanje in bi po tem nadeljeval s komentiranjem.

[problemi]

Mislim, da tudi ta članek, objavljen na Kvarkadabri, govri o vprašanju, ki si ga zastavil:

http://www.kvarkadabra.net/article.php/ ... metafizika

[derik]

. . .
Kaj menite? Kakšnega pomena je metafizika za znanost in kakšen je pomen znanosti za metafiziko? Odnos med njima je (očitno) dvoumen in daleč od tega, da bi bil jasen in trdno zapečaten v nekih mejah, ki bi jih začrtala kakšna specifična metoda ali razmislek.

Spomnimo se lahko tudi na Žižkovo izjavo: I think that era of relativism, where science was just another product of knowledge, is ending. We philosophers should join scientists asking those big metaphysical questions about quantum physics, about reality.

Kakšen naj bi torej bil odnos med metafiziko in znanostjo?

Kaj vse bi rekel, da imata trenutno že skupnega?

[kren]

Tu zopet trčimo ob znano opozicijo med materializmom in idelizmom. Žižek to vprašanje obdela v delu: Kako biti nihče. Se bom tu ustavil, da vidim v katerem kontekstu tebe zanima to vprašanje in bi po tem nadeljeval s komentiranjem.

Mislil sem nekako v smislu "ali lahko obstaja znanost brez metafizike?", "kako je inherentno navezana znanost na metafiziko, kljub temu da se jo na vse kriplje otepa?", ipd. Sicer bo tudi ta kontekst (materializem in idealizem) čisto v redu.

. . .
Kaj menite? Kakšnega pomena je metafizika za znanost in kakšen je pomen znanosti za metafiziko? Odnos med njima je (očitno) dvoumen in daleč od tega, da bi bil jasen in trdno zapečaten v nekih mejah, ki bi jih začrtala kakšna specifična metoda ali razmislek.
Spomnimo se lahko tudi na Žižkovo izjavo: I think that era of relativism, where science was just another product of knowledge, is ending. We philosophers should join scientists asking those big metaphysical questions about quantum physics, about reality.
Kakšen naj bi torej bil odnos med metafiziko in znanostjo?

Kaj vse bi rekel, da imata trenutno že skupnega?

Js mislim, da je znanost vedno z eno nogo v metafiziki. Saj se gre vedno za interpretacijo, ki je metafizična, nikoli se ne gre samo za rezultate eksperimentov. Rezultati in eksperimenti samo ovržejo ali podkrepijo neko hipotezo, bistvo znanosti je pa v interpretaciji in dostavljanju hipotez. To je ta noga, ki je vedno v metafiziki in to ne zato ker še ni dovolj razvita, ampak je to načelen razlog, to ima v svoji strukturi.

[derik]

Mislim, da tudi ta članek, objavljen na Kvarkadabri, govri o vprašanju, ki si ga zastavil:
http://www.kvarkadabra.net/article.php/ ... metafizika

V članku piše

Kubit je hkrati enota kvantne informacije in najmanjši kvantni sistem, ki še lahko nosi informacijo. In prav v tem pomenu bi lahko razumeli Zeilingerjevo načelo, da med informacijo in realnostjo ni razlike.

Kje pa je informacija, kadar ni zapisana?

[Roman]

Kje pa je informacija, kadar ni zapisana?

Če ni zapisana, pač ne gre za informacijo.

[problemi]

Če ni zapisana, pač ne gre za informacijo.

Če sem prav razumel Derika, mislim da on cilja na to, da nekaj kar mi "razberemo" kot informacijo, je le to-a eksistiralo-a že pred to našo ugotovitvijo in sprašuje, kje se kot taka najaha. Lahko pa da se popolnoma motim.

Te pa bom glede te tvoje trditve nekaj vprašal, vendar moram prvo formulirati vprašanje, da bom dovolj natančen.

[derik]

Bom vprašal še na drug način: ali je kubit kot najmanjši nosilec informacije lahko "nepopisan", se pravi v stanju, ko ne bi nosil nič informacije?

[problemi]

Bom vprašal še na drug način: ali je kubit kot najmanjši nosilec informacije lahko "nepopisan", se pravi v stanju, ko ne bi nosil nič informacije?

Misim, da ne, ker ima nujno eno stanje: 0 ali 1, da bi sploh lahko govorili o informaciji.

[roberto11]

Da bi sploh lahko govorili, če nek delec nosi informacijo, je odvisno od tega, kaj nam tisti delec pomeni.

Informacija je za človeka nekaj, ko lahko nek podatek z nečim poveže v nek smisel.

Misim, da ne, ker ima nujno eno stanje: 0 ali 1, da bi sploh lahko govorili o informaciji.

Če to stanje ne povežemo z ničemer v svojem spominu, potem nam ta podatek res ne pove nič.

[derik]

Kje pa je informacija, kadar ni zapisana?

Če ni zapisana, pač ne gre za informacijo.

Če se informacija lahko spreminja nedeterministično, potem mora biti tudi nezapisana.

[Roman]

Če se informacija lahko spreminja nedeterministično, potem mora biti tudi nezapisana.

Kako pa se informacija spreminja? In tudi, če se, se pač spreminja njen zapis. Razen, če ti informacija pomeni nekaj čisto drugega.

[derik]

No, vzemimo za primer paket nepopisanega pisarniškega papirja in stekleničko črnila. Vsa fizikalna informacija in njeni nosilci so že na mestu. Ko pa začnemo na papir pisati, se na te nosilce informacije zapisuje dodatna informacija, ki prej ni bila zapisana niti je sploh ni bilo, ker se šele ustvarja.

[Roman]

Ko začnemo pisati, se informacija, ki je zapisana v naši zavesti, preliva na drug medij.