matematika in metafizika

[kren]

To je dobro vprašanje, le da človek nikoli ni prišel do resne definicije, kaj naj bi pojem obstoj sploh pomenil. O čem se pogovarjamo?

Kljub temu, da nimamo resne definicije (kaj naj bi to sploh pomenilo), pa vseeno imamo nekakšno, čeprav precej nedoločno in megleno, razumevanje tega pojma. Saj ga nenehno uporabljamo in kot glagol biti ždi nekje v ozadju vsakega stavka. Celo znanosti s svojimi "resnimi definicijami" zapopadejo to nedoločno in megleno razumevanje obstoja in kljub temu uspevajo. Mislim, da to situacijo dobro opisuje tale citat:

Zakaj očitno ste že dolgo domači s tem, kaj pravzaprav menite z izrazom bivajoč, mi pa smo nekoč sicer verjeli, da ga razumemo, sedaj pa smo zašli v zadrego.

S tem citatom se začne tudi Heideggrova Bit in čas. Filozofija ponuja zanimive premisleke o tem vprašanju, le prisluhniti ji je treba.
Jaz bi rad glede tega povedal samo ta približen opis, da obstoj ne vidim kot Arhimedovo točko od koder so dane vse stvari tega sveta. Zdi se mi, da je z obstajanjem tako kot z ostalimi človeško prirejenimi spoznanji (vid, sluh, itd) - doživljamo jih pristno in to doživetje je neka resnica, ampak po ovinkih jih lahko spoznamo kot prevare, iluzije, zmotne sodbe ali pa preprosto evolucijsko pogojene lastnosti našega telesa in naših organov. So neka neresnica, ker nas slepijo. In ne vidim dobrega razloga, da te lastnosti slepila ne bi imel tudi pojem obstoja.
Včasih, ko še ni bilo natančnih merilnih naprav, so se pri empiričnem zbiranju podatkov zanašali na čutila. Danes čutila ne zadoščajo več. Mogoče bo nekoč, tako kot so merilne naprave zamenjale čutila, nek drug pristop k mišljenju zamenjal grško ontologijo Enega.

[Roman]

Saj ga nenehno uporabljamo in kot glagol biti ždi nekje v ozadju vsakega stavka.

Res je. Celo matematika se začne z aksiomi vrste: "Obstaja matematični objekt ta in ta".

Filozofija ponuja zanimive premisleke o tem vprašanju, le prisluhniti ji je treba.

Nisem sicer mnenja, da je treba vedno vsemu prisluhniti, ampak ja, imaš prav. Me pa moti, da so filozofi iz bivanja naredili nekakšen kultni pojem, okoli katerega naj bi se vse skupaj vrtelo. Moje skromno mnenje je, da bivanje niti ni lastnost česarkoli (bivajočega), saj se po bivanju nobeno bitje ne razlikuje od drugega. Po drugi strani bivanje tudi ni počelo, ker bivanje samo ni nič in iz njega ne nastane nič. Biva vedno nekaj. Pojem bivanja se mi zdi utemeljen samo v tem smislu, ker si um lahko izmišljuje zelo različne stvari, med katerimi niso vse resnične oziroma bivajoče.

Mogoče bo nekoč, tako kot so merilne naprave zamenjale čutila, nek drug pristop k mišljenju zamenjal grško ontologijo Enega.

Ah, to imaš v mislih. No, nekateri koncepti so zelo trdoživi. Jaz mislim, da enega (ali Enega) ni. Vse skupno, splošno ali abstraktno so (več ali manj samovoljni) izdelki uma, resnične stvari so konkretne in posamične.