Kaj je znanost?

Argumentirane razprave o filozofskih vprašanjih.
Matjaž

Kaj je znanost?

Odgovor Napisal/-a Matjaž »

Berem te strani in vedno manj mi je jasno, kaj je znanost. Nekoč je veljalo, da obstaja samo to, oziroma da se znanost ukvarja samo s tem, kar je mogoče znanstveno dokazati. Na teh straneh je pa razvidno, da znanost predstavlja kot dejstva znanstveno nedokazane predpostavke, npr. temno energijo, temno snov, valovno funkcijo, zato postavljam predstavnikom znanosti nekaj vprašanj.

Na čem je zasnovana znanost?
Matematika je npr. zasnovana na številkah in matematičnih pravilih.

Kaj je znanstveno in kaj ni?
Znanstveno je npr. razpravljati o tem, da smo nastali iz nič (zastonj kosilo) in nas po zakonu o ohranitvi mase in energije torej ni. Kaj je potem merilo, kriterij kaj je znanstveno in kaj ni? Moderator včasih spomni, naj se držimo znanstvenih tem.

Ali v znanosti še velja, da obstaja samo to, kar je mogoče znanstveno dokazati?

Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

Re:

Odgovor Napisal/-a GJ »

Matjaž...

Obstaja znanost.
Obstaja mejna znanost.


Mejna znanost do neke mere že meji na umetnost, saj nikoli z gotovostjo ne veš kdaj te potegne preveč. He he he...

Zakaj? Vse stvari na tem svetu naj bi imele svoj začetek in svoj konec razen nekaterih izjem (ki so točno določene).

Končna meja znanja ne obstaja. Posledično sledi, da tudi končna, realna meja znanosti ne obstaja.
Po drugi strani pa obstaja končna, absolutna meja posameznikovega znanja.
Torej obstaja neka veličina, ki določa našo sposobnost dojemanja oziroma sposobnost povezovanja našega znanja oziroma logike.
Da pa stvar ne bi bila tako preprosta je vse skupaj povezano s časom, ki ti je dan.

Tukaj odkrijeva, da je znanost sorazmerna z močjo dojemanja posameznikov.
Iz česar lahko zaključiva da:
Znanost predstavlja subjektiven odsev nekaterih posameznikov v celotni množici ljudi, ti ljudje so namreč znanstveniki.

V resnici pa je subjektivno mnenje posameznika zgolj element množice, ki sestavlja, integrira neko povprečno zavest, ki se mora kar najbolje približati povprečju.

Vse ostalo je politika!

... :roll: ...
... __ ...

Lep, lep pozdrav.

Roman
Prispevkov: 6454
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Kaj je znanost?

Odgovor Napisal/-a Roman »

Matjaž napisal/-a:Nekoč je veljalo, da obstaja samo to, oziroma da se znanost ukvarja samo s tem, kar je mogoče znanstveno dokazati.
Ta trditev po mojem mnenju ni točna. Dokler ne poskusiš, ne veš, ali je pojave mogoče znanstveno dokazati. Torej se mora znanost ukvarjati z vsem, vprašanje pa je, do kakšnih rezultatov pri tem pride.
Na teh straneh je pa razvidno, da znanost predstavlja kot dejstva znanstveno nedokazane predpostavke
Narobe. Znanost ne govori o dejstvih, ampak o hipotezah in teorijah, ki so dokazane, ali pa tudi ne.
zato postavljam predstavnikom znanosti nekaj vprašanj.
No, jaz sem bolj ljubitelj kot predstavnik, pa bom vseeno poskusil odgovoriti.
Na čem je zasnovana znanost?
Hm. Na človeški radovednosti, na želji, da bi razumel svet okoli sebe in v sebi.
Kaj je znanstveno in kaj ni?
Še eno težko vprašanje. Če se strinjaš s Popperjem, je znanstveno tisto, kar je falzifikabilno.
Znanstveno je npr. razpravljati o tem, da smo nastali iz nič (zastonj kosilo) in nas po zakonu o ohranitvi mase in energije torej ni.
Zakon o ohranitvi mase in energije je postulat klasične fizike. Ko se spustimo na področje, kjer klasična fizika ne velja, postane vprašljiv tudi ta postulat. Teoretično imaš samo dve možnosti: nekaj je nastalo iz nič, ali pa obstaja večno. Katera možnost je prava?
Ali v znanosti še velja, da obstaja samo to, kar je mogoče znanstveno dokazati?
Pravzaprav ne. Bolj velja, da stvari so ali niso, dokler znanost tega z dokazom ne ovrže. Ta dokaz pa velja toliko časa, dokler se ne pojavi boljši dokaz ali boljša teorija.
GJ napisal/-a:Vse stvari na tem svetu naj bi imele svoj začetek in svoj konec razen nekaterih izjem (ki so točno določene).
Naj bi. Kdo določa izjeme?
Končna meja znanja ne obstaja.
Misliš ali veš?
Vse ostalo je politika!
No, če tako vzameš, je pravzaprav vse politika (jaz raje uporabljam izraz "trgovina").

Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

Re: Kaj je znanost?

Odgovor Napisal/-a GJ »

Roman napisal/-a:
GJ napisal/-a:Vse stvari na tem svetu naj bi imele svoj začetek in svoj konec razen nekaterih izjem (ki so točno določene).
Naj bi. Kdo določa izjeme?
Smiselnost.
Oziroma izjeme določajo izjeme.
Roman napisal/-a:
Končna meja znanja ne obstaja.
Misliš ali veš?
Končna realna meja znanja ne obstaja, to mislim in vem.
Roman napisal/-a:
GJ napisal/-a: Vse ostalo je politika!
No, če tako vzameš, je pravzaprav vse politika (jaz raje uporabljam izraz "trgovina").
Ja seveda, BUISNESS...

...

Roman
Prispevkov: 6454
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Kaj je znanost?

Odgovor Napisal/-a Roman »

GJ napisal/-a:Smiselnost.
Kdo določa smiselnost?
Oziroma izjeme določajo izjeme.
Ah.

joe

kaj je znanost

Odgovor Napisal/-a joe »

znanost je obravnavanje predmeta proučevanja z znanstvenimi metodami. v naravoslovju naprimer z merjenjem. in nič več od tega.

Matjaž

Odgovor Napisal/-a Matjaž »

Kratko in jedrnato joe, bravo!

GJ, o mejni znanosti kar nekaj vem, tam so stvari razmeroma preproste, zdaj pa poskušam razumeti še znanost, tu se pa stvari zapletajo.

Roman, mislim da greš včasih malo v skrajnosti, npr. da znanost ne govori o dejstvih, ampak samo o hipotezah in teorijah. Če bi bilo tako, bi moralo na začetku vsakega učbenika za fiziko pisati, da so v njem le hipoteze in teorije.

Kaj misliš kaj bi bilo, če bi moj sin v šoli rekel profesorju fizike, da je zakon o ohranitvi mase in energije postulat klasične fizike? Naj tvega na tvojo odgovornost:)

Nekaj je nastalo iz nič ali pa večno traja, katera možnost je prava? Če mene vprašaš, nobena.

Sicer sem pa pričakoval razpravo s tistimi predstavniki znanosti, ki predstavljajo našo uradno znanost. Moti me, ker je naša znanost precej konservativna in omejuje napredek ljudi in družbe.

Roman
Prispevkov: 6454
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Odgovor Napisal/-a Roman »

Matjaž napisal/-a:bi moralo na začetku vsakega učbenika za fiziko pisati, da so v njem le hipoteze in teorije.
Če smo natančni, res. Ampak to je bolj problem logike, morda filozofije. Za fiziko je pomembno, da se pojavi ravnajo tako, kakor jih teorija napove. In ko pride do razhajanja, ne more popraviti pojavov, lahko pa teorije. V mejah klasične fizike teh razhajanj v bistvu ni, zunaj teh meja pa so razlike seveda opazne, toliko, da klasična fiizka ne ustreza več.
Kaj misliš kaj bi bilo, če bi moj sin v šoli rekel profesorju fizike, da je zakon o ohranitvi mase in energije postulat klasične fizike? Naj tvega na tvojo odgovornost:)
Hm, odvisno od profesorja, kajne.
Nekaj je nastalo iz nič ali pa večno traja, katera možnost je prava? Če mene vprašaš, nobena.
In če tebe vprašam, katera pa bi bila tretja možnost?
Sicer sem pa pričakoval razpravo s tistimi predstavniki znanosti, ki predstavljajo našo uradno znanost.
Moram priznati, da jaz tudi.
Moti me, ker je naša znanost precej konservativna in omejuje napredek ljudi in družbe.
Konservativnost in senilnost sta osnovni človeški lastnosti. Prva daje občutek varnosti, druga pa izgovor za pomanjkanje ustvarjalnosti. Praviš, da grem v skrajnosti? Da le nisem konservativen.

Matjaž

Odgovor Napisal/-a Matjaž »

Tretja možnost je, da nekaj nastane iz nečesa drugega.

Nekaj konservativnosti bi ti pa le pripisal, zdi se, da ti modeli superstrun niso ravno blizu.

Do razhajanj v fiziki ne bi smelo prihajati, po mojem so za to krive netočne formule, formulacije, definicije. Kje pa je meja klasične fizike? 0,9C, 0,99C, katera razdalja? Če bi bila razhajanja logična ali fizikalna zakonitost, bi bilo te meje mogoče z lahkoto postaviti.
[/quote]

Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

Re:

Odgovor Napisal/-a GJ »

Matjaž napisal/-a: GJ, o mejni znanosti kar nekaj vem, tam so stvari razmeroma preproste, zdaj pa poskušam razumeti še znanost, tu se pa stvari zapletajo.
Kaj znanost v celoti predstavlja, tega ni možno razumeti. Saj je naš razum kljub svoji veličini, premajhen. Obstaja zgolj neka osnovna definicija znanosti. Pravilna definicija znanosti je:
Znanost je sistem metidično zagotovljenih objektivnih spoznanj nekega realnega predmetnega območja. Za popis pa lahko uporabljamo različne dogovorjene (standarizirane) metode.

...
Matjaž napisal/-a: Do razhajanj v fiziki ne bi smelo prihajati...
To bi bilo zelo lepo vendar pa temu še zdaleč ni tako.
Fizika ni mrtva veda, torej se razvija in izpopolnjuje. Nova spoznanja izpodrivajo stara ustaljena spoznanja. Za kar pa je potreben čas, včasih veliko časa.

Matjaž napisal/-a: ...po mojem so za to krive netočne formule, formulacije, definicije.
Formule, formulacije, definicije? Zakaj neki bi bile krive? Kriv je naš nivo dojemanja oziroma trenutna stopnaj naše osveščenosti.
Matjaž napisal/-a: Kje pa je meja klasične fizike? 0,9C, 0,99C, katera razdalja? Če bi bila razhajanja logična ali fizikalna zakonitost, bi bilo te meje mogoče z lahkoto postaviti.
Meja? Meja je konstrukt, ki je nastal v naših glavah. Mejo želimo določiti ljudje. Torej smo mi ustvarili željo po realni meji.
Po drugi starani pa obstajajo meje smiselnosti? Smiselnost pa je zopet meja, ki popisuje smisel, ki je vezan na našo logično moč razumevanja in povezovanja.
Sama smiselnost je prekleto logična, čeprav jo ponavadi bolje čutimo kot razumemo.
Zakaj to razlagam? Fizika (klasična ali pa ne) je zgolj plod objektivnih spoznavanj določenih potreb v preteklosti.

...


Lep, dan želim...

Roman
Prispevkov: 6454
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Odgovor Napisal/-a Roman »

Matjaž napisal/-a:Tretja možnost je, da nekaj nastane iz nečesa drugega.
Ja, dokler se ne vprašaš, kaj je s tem drugim. S tem, ko se to vprašaš, postaneta aktualni prvi dve možnosti.
Nekaj konservativnosti bi ti pa le pripisal, zdi se, da ti modeli superstrun niso ravno blizu.
Enačiš konservativnost z neznanjem? Slednjega ne tajim, koservativnost pa sem pripisal na sploh človeku, torej tudi sebi.
Do razhajanj v fiziki ne bi smelo prihajati, po mojem so za to krive netočne formule, formulacije, definicije.
Razhajanje je stvar dogovora. Če mislimo vsi enako, razhajanja ni, pa to sploh ni odvisno od predmeta spoznavanja. Vsi se lahko zelo složno - motimo.
Kje pa je meja klasične fizike? 0,9C, 0,99C, katera razdalja?
Odvisno od zahtevane natančnosti oziroma ločljivosti. Če ti je vseeno, ali prideš tisočinko sekunde prej ali kasneje, tehtaš gram več ali manj, je toliko groba fizika čisto dovolj natančna.

genion
Prispevkov: 247
Pridružen: 13.4.2003 17:25
Kraj: Celje

Odgovor Napisal/-a genion »

Citat - Kvarkadabra: Zanimiva misel

"Nikoli ne smemo izgubiti izpred oči, da so naši pojmi le kreacije človeškega uma, ki jih napnemo nad naravna dejstva, da so izpeljani iz nepopolnega vedenja in se kot taki nikoli ne morejo natančno prilegati dejstvom, ter jih bomo zato ob povečevanju znanja morali nenehno izpopolnjevati." --A.G. Tansley (1871-1955)

Samo kreacije človeškega uma!

Japi

Odgovor Napisal/-a Japi »

Znanost je za znanstvenika pot do potešitve firbca, za laika pa pot do firbčnosti :D Drugače pa je znanost (vsaj v fiziki, matematiki...) poizkus opisa narave in njenih zakonitosti, vodi pa jo upanje, da bo nekoč odgovorila na vsa vprašanja:)

Matjaž

Odgovor Napisal/-a Matjaž »

Iz česa je vse nastalo:
Dodal sem tretjo možnost, ker se mi tvoji dve ne zdijo verjetni. O možnosti da nekaj nastane iz nič, piše tudi na teh straneh, citati:

"Sliši se neverjetno, vendar se povsod okoli nas iz niča vsak trenutek pojavijo milijarde delcev, ki ponovno izginejo, še preden prekršijo Heisenbergovo načelo. Vedno se pojavljajo v parih delec-antidelec, in ker nastanejo iz niča, jih imenujejo vakuumske fluktuacije."

"Majhna skupina fizikov iz Amerike, Evrope in Indije je zgradila teorijo, po kateri je celo vesolje nastalo iz vakuumske fluktuacije, tako kot pari delec-antidelec."

Na te teorije ne morem pristati. Takih čarovnij, da lahko nekaj nastane iz nič, še v Harry Potterju ne počnejo. To bi pomenilo tudi, da je mogoč perpetum mobile, kar pa ne deluje prepričljivo.
Druga možnost, da v vakuumu nekaj je, je protislovna. Če v vakuumu nekaj je, potem to ni vakuum.
S tretjo možnostjo sem mislil na nekaj, kar pride v naš štiridimenzionalni sistem iz nekega drugega sistema.
Obstaja pa še četrta možnost, ta bi pa bila za znanost tako "bogokletna", da je ne niti ne bom napisal.

Konservativnost ne enačim z neznanjem, ampak s sprejemanjem nekih novih idej, modelov. V primeru modelov superstrun mislim na sprejemanje možnost obstoja več dimenzij, ne pa za dobro poznavanje modelov. Meni so modeli superstrun bližji, kot modeli, po katerih nekaj nastane iz nič.

Z razhajanji nisem mislil na razhajanja v pogledih na nerešene probleme, ki so normalna, ampak na razhajanja med klasično in kvantno fiziko, o katerih tudi ti govoriš. Do razhajanj v nekaterih primerih mora priti, ker je odvisno iz katerega izhodišča nekaj opazujemo. Stari astronomi so videli vesolje, ki kroži okoli njih. Če vzamemo za izhodišče, da oni mirujejo, so imeli po svoje prav. Še vedno mislim, da so za razhajanja med klasično in kvantno fiziko krive netočne, neuniverzalne formule, formulacije, definicije. Mogoče res uporabljam nerodno neke izraze, verjetno pa se da razbrati, kaj s tem mislim.

Meje klasične fizike nimajo nič skupnega s tem, ali pridemo na cilj tisočinko sec. prej ali pozneje, ampak s tem, kje še veljajo zakoni klasične fizike in kje začnejo veljati načela nedoločenosti kvantne fizike. Na teh straneh sem prebral, da te meje niso točno določene.

Dobro si napisal Japi, lepo bi bilo, ko bi znanost to naglas povedala javnosti.

Matjaž

Odgovor Napisal/-a Matjaž »

Eno vprašanje: Na teh straneh berem, da je foton nosilec energije, ker ima gibalno količino. Foton nima mase, če vstavimo v enačbo za gibalno količino za maso je nič, je gibalna količina nič. Kako se računa gibalna količina za delce brez mase?

Odgovori