Kaj je znanost?

[Roman]

Na te teorije ne morem pristati.

Do tega imaš vso pravico. V znanosti se pogosto izkaže kot najboljša teorija tista, na katero je najtežje pristati. Verjetno večina ljudi na svetu ne more pristati na teorijo, da sveta ni ustvaril bog.

To bi pomenilo tudi, da je mogoč perpetum mobile, kar pa ne deluje prepričljivo.

Ne v okvirih klasične fizike.

Druga možnost, da v vakuumu nekaj je, je protislovna. Če v vakuumu nekaj je, potem to ni vakuum.

Se popolnoma strinjam.

S tretjo možnostjo sem mislil na nekaj, kar pride v naš štiridimenzionalni sistem iz nekega drugega sistema.

Ja, prav, a kako je ta reč nastala?

Obstaja pa še četrta možnost, ta bi pa bila za znanost tako "bogokletna", da je ne niti ne bom napisal.

Hm, mar ni tudi znanost sama precej "bogokletna"? In ji nekateri to zelo zamerijo.

Meni so modeli superstrun bližji, kot modeli, po katerih nekaj nastane iz nič.

Mar model superstrun kaže na to, da vse skupaj ni nastalo iz nič?

Še vedno mislim, da so za razhajanja med klasično in kvantno fiziko krive netočne, neuniverzalne formule, formulacije, definicije.

Jaz bom poskusil svoj pogled podpreti s temle primerom: Formule relativnostne teorije lahko mirno uporabimo tudi v klasični fiziki, prav nič ne bo šlo zaradi tega narobe, dobili bomo še bolj natančne izide. Zakaj tega ne počnemo? Ker je v vsakodnevni praksi to preveč zamudno in ker tolikšna natančnost ali ločljivost ni potrebna. Pravega razhajanja niti ni, razen takrat, ko bi hoteli s klasično fiziko razložiti mejne pojave (pri velikih hitrostih). Tu pride do razhajanja zaradi, kakor sam praviš, omejene veljavnosti formul klasične fizike. Pri razhajanju se ponavadi vsaj ena stran moti, pa vendar je klasična fizika znotraj svojih meja čisto uporabna zadeva.

Mogoče res uporabljam nerodno neke izraze

Pri takih vsebinah se je težko dobro izražati. Vedno pa obstaja možnost, da govornika povprašamo po podrobnostih.

kje še veljajo zakoni klasične fizike in kje začnejo veljati načela nedoločenosti kvantne fizike.

Jaz pa mislim, da ne gre za disjunkcijo, ampak za nadgradnjo oziroma vsebovanje.

Hm, še vprašanje: Ali je o gibalni količini sploh smiselno govoriti tam, kjer nimamo mase?

[Japi]

Matjaž, najprej vprašanje iz česa so po tvoje nastale strune v tvoji priviligirani teoriji. Je pa tudi dejstvo, da ima tudi tako eksotična terorija napovedno moč za ostalih 70% "snovi" v vesolju napovedno moč točno enako 0. Glede vakuuma že kar nekaj časa obstaja ločevanje med pravim in kvazi vakuumom. Pravi je tisti o katerem so te učili v osnovni in srednji šoli, kvazi pa je ta, pri katerem lahko opazimo v na videz pravem kvantne fluktoacije. Ideja je ta, da je meja med pravim in kvazi kar meja vesolja. Pa še naj te opozorim, da nobena izjava v znanosti ni bogokletna, ker v tej stroki ne rabiš bit versko usmerjen. Izjava je le pravilna ali napačna. Vse, ki so priznane pa so tudi dejansko preverljive, kar je že v svojem bistvu razlika od karerekoli vere, zato pa še tako za lase privlečena neka verovanja še vedno niso propadla.

Tudi kvantna mehanika po moje še zdaleč ni dosegla končne stopnje, saj bi že v osnovi lahko Schroedingerjevo enačbo dopolnili do te mere, da bi znala napovedati tudi življensko dobo atomov itd. Ni mi jasno, zakaj ti je kvantna mehanika in relativnost tak bavbav, saj če klasično gledaš Zemljo iz Marsa, je okrogla, če pa greš malo bolj v skrajnosti in se nanjo preseliš, boš kmalu ugotovil, da še zdaleč ni taka v malenkosti. Sam sem pristaš ideje, da so pojavi v tem vesolju kvantizirani vključno ali zaradi tudi kvantiziranih dimenzij, kakršno je zapisal že Wolfram.

[joe]

v tej debati se mešajo pojmi. eno je znanost kot metoda proučevanja, drugo pa je znanje ali vednost. znanost je le eden od načinov za pridobivanje znanja ali vednosti. ni pa edini način.

[vedež]

Znanost smo poimenovali vedenje o nečem kar ima t.i. materialno oz. do sedaj videno in dokazano osnovo. Kar ne vidimo, popišemo oz. dokažemo, ni v znanosti sploh predmet debate.

Povedati moram, da obstajajo tudi spoznanja v kateri je znanost z vso svojo matematično-fizikalno in tehnično podporo le kristalni delček v saharskem pesku.

[Roman]

Hočeš reči, vedež, da so tebi ta spoznanja dostopna?

[vedež]

Obstajajo različne poti do razumevanja zakonov v vesolju.

Ogenj lahko pridobiš na različne načine: lahko si prižgeš vžigalico, tolčeš kamen ob kamen ali drgneš les.

Znanje o vesolju lahko pridobivaš iz knjig, računalnikov, TV in ostalih pripomočkov, vendar boš izvedel le tisto kar je nekdo napisal, rekel, odkril, izračunal, videl.

Ali je možno, da obstaja kakšna drugačna pot do razumevanja vesolja? Saj tudi fizika uči, da lahko več poti pripelje do istega cilja. Seveda je treba vedeti kje je cilj.

Pa še nekaj: vse do sedaj napisano je še vedno zelo daleč od pravega bistva. Tudi če Hawking napiše še 2., 3., in 4. del svoje knjige bo nalival kapljice v morje.

Da ne bo pomot za vse, ki tole berejo. Tudi jaz tega ne vem, ker nisem vseved.

[Roman]

Obstajajo različne poti do razumevanja zakonov v vesolju.

Nekatere od njih so tudi slepe.

Ogenj lahko pridobiš na različne načine: lahko si prižgeš vžigalico, tolčeš kamen ob kamen ali drgneš les.

Zakaj omenjaš samo uspešne načine?

vendar boš izvedel le tisto kar je nekdo napisal, rekel, odkril, izračunal, videl.

Hm, ampak nekdo je bil prvi, kajne.

Ali je možno, da obstaja kakšna drugačna pot do razumevanja vesolja?

Odvisno od tega, kaj pojmuješ pod razumevanjem vesolja.

Seveda je treba vedeti kje je cilj.

Cilj si določiš sam.

Pa še nekaj: vse do sedaj napisano je še vedno zelo daleč od pravega bistva.

Po čem to sklepaš? Kaj je zate pravo bistvo?

Tudi jaz tega ne vem

Kako lahko tedaj pišeš na tak način?

[vedež]

Kako lahko tedaj pišeš na tak način?

Kdorkoli se ima za znanstvenika, mora napisano nekoč uveljaviti v praksi. Teoretično znanje o elektriki ni nič brez elektrarn. Telefon, avto, avion in hladilnik so rezultati znanosti. Tudi polet na Luno in mobilna telefonija.

Katera podlaga bo znanstvenikom pomagala k razvoju galaktičnega vozila (zaradi katerega naj bi znanost sploh eksistirala po mojem mnenju, v nasprotnem je bolje da se podamo v duhovne vode, kjer brez pravega cilja le tavaš sem in tam).

Kdor ta trenutek ni v razvojnem oddelku NASE za takšno vozilo (konstrukcija, pogon, itd.) lahko le piše o tem kar ve, čuti ali zaznava, kupuje pa tisto kar je v trgovine pripeljala znanost.

[Roman]

Kdorkoli se ima za znanstvenika, mora napisano nekoč uveljaviti v praksi.

Ni nujno, to vlogo opravlja tehnika. Res pa sta obe neločljivo povezani.

Teoretično znanje o elektriki ni nič brez elektrarn.

Tale "nič" je preveč pavšalen. Zanima me, katere lastnosti ima elektrika, čeprav ne nameravam zgraditi lastne elektrarne. Zanima me, kako deluje vesolje, čeprav ga nimam ne možnosti in ne namena upravljati.

Telefon, avto, avion in hladilnik so rezultati znanosti.

Res je.

Katera podlaga bo znanstvenikom pomagala k razvoju galaktičnega vozila

Moj pogled na to je podoben. Znanost bi morala omogočiti človeštvu preživeti, kar pomeni razviti potovanje po vesolju prej, preden bo sonce spražilo naš planet.

v nasprotnem je bolje da se podamo v duhovne vode, kjer brez pravega cilja le tavaš sem in tam.

To se ti zdi bolje?

kupuje pa tisto kar je v trgovine pripeljala znanost.

Mislim, da ne jemlješ resno človeške potrebe po razumevanju.

[vedež]

Še vedno odgovarjam na to Kako lahko tako pišem:

Dokler se napisano v znanosti ne sprovede v praksi, do takrat se znanstvene in duhovne knjige med sabo kaj dosti ne razlikujejo, oboje temelji na določenih predpostavkah.

Če torej ne moremo dokazati nastanek vesolja od časa 0 dalje, potem tudi ne vemo ali je kljub vsemu stvarnik vesolja, katerega z omejenim razumom ne zaznavamo, bo se pa kljub vsemu lahko našlo mesto zanj v znanosti, ko bodo meje prestavljene.

V takšni simbiozi bo znanost dobila multi zagon.

[Roman]

Dokler se napisano v znanosti ne sprovede v praksi, do takrat se znanstvene in duhovne knjige med sabo kaj dosti ne razlikujejo, oboje temelji na določenih predpostavkah.

Prav. Ampak tudi eksperiment je sestavni del prakse.

Če torej ne moremo dokazati nastanek vesolja od časa 0 dalje, potem tudi ne vemo ali je kljub vsemu stvarnik vesolja, katerega z omejenim razumom ne zaznavamo, bo se pa kljub vsemu lahko našlo mesto zanj v znanosti, ko bodo meje prestavljene.

Kako lahko iz nevednosti sklepaš na to, kaj se bo zgodilo?

V takšni simbiozi bo znanost dobila multi zagon.

Kaj pa vem, mistika dosedaj znanosti še ni dajala nobenega zagona, prej mu ga je jemala.

[joe]

bodi, je rekel, in noč mu je dala nov svet. to je verz iz Župančičeve Dume. nanaša pa se na odkritje enega od zunanjih planetov konec 19. stoletja, mislim, da Neptuna. takšen pristop je znanstven: postaviš hipotezo in jo z eksperimentom potrdiš. ta znanstveni princip je utemeljil že stari Pitagora. naj počiva v miru! te naše debate pa niso nobena znanost. žal....

[Roman]

Hm, kako bi le bile, ko pa se ne pogovarjajo znanstveniki.

[joe]

bistvo je v akciji, ne v debatah oziroma razmišljanju. um mora biti funkcionalen, sicer je motnja, da ne rečem bolezen.

[Roman]

Um je vedno funkcionalen, ampak ti si hotel verjetno reči, da naj bi bil praktičen. Morda celo koristen.