Roman je zapisal:
je vprašljiva realnost materialnega sveta
...Materialni svet je enako vprašljiv, kakor vsak drug svet...
Ne bi se strinjal, že zato, ker ima materija omejen rok trajanja, torej je materialen svet začasen, začasnih stvari pa v življenju ne jemljemo tako resno kot trajnih.
saj ne sme biti za človeka skrivnost npr. smisel njegovega življenja
…Seveda, saj sicer to sploh ni noben smisel. Če seveda res obstaja…
Torej meniš, da te mogoče sploh ni?
Čisto zanesljivo seveda ni...
…To sem hotel slišati…
Če bi bilo mogoče enostavno vse pozdraviti, bi bolezni zgubile svoj smisel.
...je pa zelo verjetno
...O verjetnosti pa bi lahko govorili samo, če bi obstajala relevantna statistika...
Te pa še dolgo ne bo, ker zdravniki kot pristojni za te stvari, nimajo interesa za to.
Tu bi morala igrati pomembno vlogo zavest, te "tehnologije" pa zaenkrat še ne obvladamo najbolje.
…Ampak omenil si trike, ki naj bi že obstajali…
O trikih sem govoril v zvezi s filtri, ki onemogočajo, da bi videli stvsri take, kot so. Ko pa gre za neposredno delovanje zavesti na materijo, se stvari nekoliko zapletejo.
Ni mi treba verjeti, take so moje izkušnje.
...Mi lahko kako od teh izkušenj posreduješ?...
Mislim da te stvari ne zanimajo resno, ker bi sicer o tem že kaj prebral.
Recimo da bi bioenergetik od 10 bolnikov pozdravil 8. Bi to bil zate dokaz o obstoju bioenergije?
...8 od 10? Dober rezultat, ki priča o verjetnem vplivu terapije na bolnika. Ali pa gre pri tem res za bioenergijo, pa iz tega še ni mogoče sklepati....
Imaš kakšno drugo razlago?
…kako je sploh lahko prišlo do naravnih katastrof v času pred nastankom človeka, če tista teorija (namreč, da jih povzroča kolektivna človeška zavest) drži…
Zavest ni edini faktor, ki deluje na materijo.
Globoko doli je zavest človeka ena. To lahko sprejmemo z neomajno gotovostjo, ker je celo v vakuumu materija eno...
...Moram priznati, da tega ne razumem....
Mislil je, da se spuščamo "dol" od naših mer v vsakdanjem življenju proti meram atomov in osnovnih delcev vse do 10 na –35m, tam "spodaj" nekje je tudi zavest, za katero pravita med drugimi Einstein in Schroedinger da je ena. Ljudje imamo vsak svojo zavest, skupaj pa tvorijo naše zavesti eno zavest človeštva, nekako tako, kot celice v telesu, ki sa vsaka enota zase, skupaj pa tvorijo npr. naše telo.
Videli smo, da je človek potencialno neskončen.
…Kako smo to videli? Kaj pomeni neskončnost?…
Mogoče je nekoliko neroden prevod, namesto videli, bi bilo bolje uporabiti besedo spoznali. Da pa ima človek skoraj neskončne potenciale se pa strinjam, samo zavest imamo na tako nizkem nivoju, da jih ne moremo skoraj nič izkoristiti. Nekako toliko jih lahko izkoristimo, kolikor izkoriščamo možganov.
vendar pa se moramo v istem času naučiti novega pomena besede "razumevanje".
...A tako? Na ta način se da razložiti že danes čisto vse. Če nekomu moje besede ne gredo skupaj, mu pač odvrnem, da se mora naučiti novih pomenov besed. Le kaj naj bi bilo "razumevanje" po novem?...
Tu gre za nakaj drugega, gre za stvari, za katere mislimo, da jih razumemo, pa si jih narobe razlagamo.
...v resnici obstaja samo en duh.
...To je tako, kakor da bi dejal, da obstaja en sam vodikov atom.
Kvečjemu bi lahko rekli, da obstaja ena sama zakonitost, po kateri se vodikovi atomi držijo skupaj...
Recimo da je univerzum vse, kar obstaja, poleg materialnega vesolja tudi nematerialen svet in besedo duh zamanjamo z besedo zavest. Vse zavesti v univerzumu so združene v eno zavest univerzuma, ali kot nekateri rečemo univerzalno zavest.
Ker namen in način, kako bomo merili neki subatomski delec, odločata o tem, kakšne lastnosti bo ta delec imel, lahko rečemo, da na ta delec vpliva naša zavestna odločitev.
…Tole vidim kot veliko pretiravanje. Na nek način je seveda tudi resnično. Ko vlečem s peresom po papirju, s svojo zavestjo vplivam na to, kam bo šlo črnilo. Zaradi tega črnilo še nima zavesti. In kakšna je razlika med dejanji, ki so posledica zavestnih odločitev, in dejanji, ki jih naredimo, ne da bi se tega zavedali? S to logiko je nekaj hudo narobe…
Ne gre za to, da nekaj fizično naredimo, ampak za to, da že naše misli vplivajo na materijo.
Z zadnjim stavkom se ne bi čisto strinjal.
...Zakaj ne?…
Ker univerzalna zavest ni Bog.
Ko bo znanost začela raziskovati nefizikalne fenomene, bo v desetih letih napredovala bolj, kot prej v vsem svojem obstoju.
...Tesla je bil genij, a se mi zdi, da mu nekateri pripisujejo marsikaj, kar on ni bil....
Imam še nekaj misli in zapiskov Tesle, ki pa so preveč "mistični" za znanost in te strani, ima pa v njih zelo prav, dosti dalj bi prišla znanost, če bi jih resno vzela.
...Skratka, če te prav razumem, predvidevaš razvoj zavesti v smeri od materialnega k duhovnemu...
To so pred mano predvideli že mnogi, med njimi tudi že omenjen Peter Russell.
…Ampak, če mi ne zameriš, se mi zdi zavest današnjega človeka popolnoma enaka zavesti pračloveka, razlika je kvečjemu v znanju oziroma kulturi...
Za povprečje to verjetno drži, so pa že bili in vedno več je takih, ki so svojo zavest dvignili občutno nad povprečje.
Mi že prepoznavamo prihod novega milenijuma z njegovo arhetipsko mrežo cikličnih gibanj implicitnega reda v prvih žarkih nove duhovne percepcije, percepcije, v kateri človeštvo ponovno odkriva moč zavesti, da lahko transformira realnost.
...Ja, vidim, kam meri. Zelo mistično. Ampak zakaj je bilo treba čakati na nov milenijum? In očitno se čaka še naprej...
O the stvareh je veliko literature, v par stavkih ti ne morem nič prepričljivega napisat. Bom pa za primer omenil neko 17 letno gimnazijko, ki jo zanima vesolje. Odgovore na vprašanja, na katera astronomi nimajo odgovorov je poiskala na neznanstven način in pri tem uporabljala tudi "trike". Ko sem jo vprašal če ima kakšno vprašanje za univerzalno zavest, je vprašala, če nebesna telesa pri potovanjih skozi črno luknjo ohranijo svojo entiteto. Kaj ve znanost o potovanjih skozi črne luknje, vlogi črnih lukenj v vesolju, univerzalni zavesti, entiteti nebesnih teles? Ta primer je tudi del odgovora na gornji citat, ali "Spirit of Now" kot pravi Peter Russell.
Še en pojav, ki se na to navezuje bi omenil. Vedno več ljudi se pojavlja, ki imajo poseben način učenja in odzivanja na okolije, po domače bi jim rekli čudaki, dosegajo pa neverjetne uspehe na nekaterih področjih. Psihologi in sociologi so izbrali ime za ta pojav – disleksija. V zadnjem času sta bila v časopisih dva daljša članka o teh ljudeh, v enem je naštetih več znanih ljudi, ki so "bolehali" za to težavo, med njimi je tudi Einstein.
S to temo bom počasi zaključil, uradnega odgovora na vprašanja sicer nisem dobil, verjetno zato ker so pretežka. Bi bil pa za to, nadaljujemo o realnosti našega sveta na tvoji temi o realnosti. Izhodišče naj bi bile teorije relativnosti in mogoče še kaj iz kvantne fizike.
Kaj je znanost?
Re: Matjaž
Tega sicer še ni nihče dokazal, klasična fizika celo trdi nasprotno, a se strinjam s teboj. Ampak nematerialni svet ima še krajšo dobo trajanja, čeprav večina ljudi verjame ravno nasprotno.Matjaž napisal/-a:Ne bi se strinjal, že zato, ker ima materija omejen rok trajanja, torej je materialen svet začasen...
Menim, da ni smisla, vsaj ne takega, kakršnega si ne bi sam ustvaril. Smisel ni noben pogoj, da nekaj obstaja.Torej meniš, da te mogoče sploh ni?
Neozdravljivost kot smisel bolezni? Zelo zanimivo.Če bi bilo mogoče enostavno vse pozdraviti, bi bolezni zgubile svoj smisel.
Zanimivo je, da tudi tisti, ki se s tem ukvarjajo, nimajo interesa za to, morda se temu celo upirajo.Te pa še dolgo ne bo, ker zdravniki kot pristojni za te stvari, nimajo interesa za to.
Saj ravno v tem je štos. Vse, kar mi je uspelo takega prebrati, ni bilo resno. Pravzaprav je bilo na nek nači seveda resno, a hudo pristransko.Mislim da te stvari ne zanimajo resno, ker bi sicer o tem že kaj prebral.
Nisem zdravnik. Verjetno bi ta omenil placebo učinek. Nekoč sem bral o neki raziskavi, v kateri so merili uspešnost alternativne medicine. Odstotek uspešnih ozdravljenj naj bi bil enak odstotku samoozdravljenj, ko so bolniki ozdraveli brez (ali kljub) zravniških posegov.Imaš kakšno drugo razlago?
Pa je ta teorija, pa čeprav jo podpirata sam Einstein in Schroedinger, kako utemeljena?Mislil je, da se spuščamo "dol" od naših mer v vsakdanjem življenju proti meram atomov in osnovnih delcev vse do 10 na –35m, tam "spodaj" nekje je tudi zavest...
Ja, ampak možganov lahko izkoriščamo največ toliko, kolikor jih je, pa jih ni neskončno veliko.Da pa ima človek skoraj neskončne potenciale se pa strinjam, samo zavest imamo na tako nizkem nivoju, da jih ne moremo skoraj nič izkoristiti. Nekako toliko jih lahko izkoristimo, kolikor izkoriščamo možganov.
Hm, razlagamo si najbrž veliko več, kolikor razumemo. Pravzaprav smo nagnjeni k temu, da si razlagamo vse, česar ne razumemo. In manj ko razumemo, bolj smo vztrajnni pri teh razlagah.Tu gre za nakaj drugega, gre za stvari, za katere mislimo, da jih razumemo, pa si jih narobe razlagamo.
Ja, v tem grmu tiči osnovni zajec najinega razhajanja. Povedano sicer razumem, a se z njim niti najmanj ne strinjam.Recimo da je univerzum vse, kar obstaja, poleg materialnega vesolja tudi nematerialen svet in besedo duh zamanjamo z besedo zavest. Vse zavesti v univerzumu so združene v eno zavest univerzuma, ali kot nekateri rečemo univerzalno zavest.
Naše misli pa so posledica delovanja možganov - materije.Ne gre za to, da nekaj fizično naredimo, ampak za to, da že naše misli vplivajo na materijo.
In kakšno naj bi bilo razmerje (če sploh) med univerzalno zavestjo in bogom?Ker univerzalna zavest ni Bog.
Nedavno sem slišal nekoga trditi, da je Einstein prišel do svoje E=mc2 zato, ker je bil teozof in je samo neko trditev Blavackijeve prevedel v ljudem razumljiv jezik. Hm....dosti dalj bi prišla znanost, če bi jih resno vzela.
Ja, in nobenemu od vaju se ne bo treba zaradi tega zagovarjati.To so pred mano predvideli že mnogi, med njimi tudi že omenjen Peter Russell.
Vem, da bo zvenelo zlobno, ampak ne znam drugače vprašati: kaj ima človeštvo od tega?Za povprečje to verjetno drži, so pa že bili in vedno več je takih, ki so svojo zavest dvignili občutno nad povprečje.
Za uradne odgovore jaz prav gotovo nisem pravi naslov.uradnega odgovora na vprašanja sicer nisem dobil
Morda. Ampak na tvojem bregu se tudi pojavljajo težka vprašanja, pa dobijo vedno dovolj odgovorov.verjetno zato ker so pretežka.
Tema ni moja, sem samo udeleženec v razpravi.Bi bil pa za to, nadaljujemo o realnosti našega sveta na tvoji temi o realnosti.