Berem te strani in vedno manj mi je jasno, kaj je znanost. Nekoč je veljalo, da obstaja samo to, oziroma da se znanost ukvarja samo s tem, kar je mogoče znanstveno dokazati. Na teh straneh je pa razvidno, da znanost predstavlja kot dejstva znanstveno nedokazane predpostavke, npr. temno energijo, temno snov, valovno funkcijo, zato postavljam predstavnikom znanosti nekaj vprašanj.
Na čem je zasnovana znanost?
Matematika je npr. zasnovana na številkah in matematičnih pravilih.
Kaj je znanstveno in kaj ni?
Znanstveno je npr. razpravljati o tem, da smo nastali iz nič (zastonj kosilo) in nas po zakonu o ohranitvi mase in energije torej ni. Kaj je potem merilo, kriterij kaj je znanstveno in kaj ni? Moderator včasih spomni, naj se držimo znanstvenih tem.
Ali v znanosti še velja, da obstaja samo to, kar je mogoče znanstveno dokazati?
Kaj je znanost?
Re:
Matjaž...
Obstaja znanost.
Obstaja mejna znanost.
Mejna znanost do neke mere že meji na umetnost, saj nikoli z gotovostjo ne veš kdaj te potegne preveč. He he he...
Zakaj? Vse stvari na tem svetu naj bi imele svoj začetek in svoj konec razen nekaterih izjem (ki so točno določene).
Končna meja znanja ne obstaja. Posledično sledi, da tudi končna, realna meja znanosti ne obstaja.
Po drugi strani pa obstaja končna, absolutna meja posameznikovega znanja.
Torej obstaja neka veličina, ki določa našo sposobnost dojemanja oziroma sposobnost povezovanja našega znanja oziroma logike.
Da pa stvar ne bi bila tako preprosta je vse skupaj povezano s časom, ki ti je dan.
Tukaj odkrijeva, da je znanost sorazmerna z močjo dojemanja posameznikov.
Iz česar lahko zaključiva da:
Znanost predstavlja subjektiven odsev nekaterih posameznikov v celotni množici ljudi, ti ljudje so namreč znanstveniki.
V resnici pa je subjektivno mnenje posameznika zgolj element množice, ki sestavlja, integrira neko povprečno zavest, ki se mora kar najbolje približati povprečju.
Vse ostalo je politika!
...
...
... __ ...
Lep, lep pozdrav.
Obstaja znanost.
Obstaja mejna znanost.
Mejna znanost do neke mere že meji na umetnost, saj nikoli z gotovostjo ne veš kdaj te potegne preveč. He he he...
Zakaj? Vse stvari na tem svetu naj bi imele svoj začetek in svoj konec razen nekaterih izjem (ki so točno določene).
Končna meja znanja ne obstaja. Posledično sledi, da tudi končna, realna meja znanosti ne obstaja.
Po drugi strani pa obstaja končna, absolutna meja posameznikovega znanja.
Torej obstaja neka veličina, ki določa našo sposobnost dojemanja oziroma sposobnost povezovanja našega znanja oziroma logike.
Da pa stvar ne bi bila tako preprosta je vse skupaj povezano s časom, ki ti je dan.
Tukaj odkrijeva, da je znanost sorazmerna z močjo dojemanja posameznikov.
Iz česar lahko zaključiva da:
Znanost predstavlja subjektiven odsev nekaterih posameznikov v celotni množici ljudi, ti ljudje so namreč znanstveniki.
V resnici pa je subjektivno mnenje posameznika zgolj element množice, ki sestavlja, integrira neko povprečno zavest, ki se mora kar najbolje približati povprečju.
Vse ostalo je politika!
...
...... __ ...
Lep, lep pozdrav.
Re: Kaj je znanost?
Ta trditev po mojem mnenju ni točna. Dokler ne poskusiš, ne veš, ali je pojave mogoče znanstveno dokazati. Torej se mora znanost ukvarjati z vsem, vprašanje pa je, do kakšnih rezultatov pri tem pride.Matjaž napisal/-a:Nekoč je veljalo, da obstaja samo to, oziroma da se znanost ukvarja samo s tem, kar je mogoče znanstveno dokazati.
Narobe. Znanost ne govori o dejstvih, ampak o hipotezah in teorijah, ki so dokazane, ali pa tudi ne.Na teh straneh je pa razvidno, da znanost predstavlja kot dejstva znanstveno nedokazane predpostavke
No, jaz sem bolj ljubitelj kot predstavnik, pa bom vseeno poskusil odgovoriti.zato postavljam predstavnikom znanosti nekaj vprašanj.
Hm. Na človeški radovednosti, na želji, da bi razumel svet okoli sebe in v sebi.Na čem je zasnovana znanost?
Še eno težko vprašanje. Če se strinjaš s Popperjem, je znanstveno tisto, kar je falzifikabilno.Kaj je znanstveno in kaj ni?
Zakon o ohranitvi mase in energije je postulat klasične fizike. Ko se spustimo na področje, kjer klasična fizika ne velja, postane vprašljiv tudi ta postulat. Teoretično imaš samo dve možnosti: nekaj je nastalo iz nič, ali pa obstaja večno. Katera možnost je prava?Znanstveno je npr. razpravljati o tem, da smo nastali iz nič (zastonj kosilo) in nas po zakonu o ohranitvi mase in energije torej ni.
Pravzaprav ne. Bolj velja, da stvari so ali niso, dokler znanost tega z dokazom ne ovrže. Ta dokaz pa velja toliko časa, dokler se ne pojavi boljši dokaz ali boljša teorija.Ali v znanosti še velja, da obstaja samo to, kar je mogoče znanstveno dokazati?
Naj bi. Kdo določa izjeme?GJ napisal/-a:Vse stvari na tem svetu naj bi imele svoj začetek in svoj konec razen nekaterih izjem (ki so točno določene).
Misliš ali veš?Končna meja znanja ne obstaja.
No, če tako vzameš, je pravzaprav vse politika (jaz raje uporabljam izraz "trgovina").Vse ostalo je politika!
Re: Kaj je znanost?
Smiselnost.Roman napisal/-a:Naj bi. Kdo določa izjeme?GJ napisal/-a:Vse stvari na tem svetu naj bi imele svoj začetek in svoj konec razen nekaterih izjem (ki so točno določene).
Oziroma izjeme določajo izjeme.
Končna realna meja znanja ne obstaja, to mislim in vem.Roman napisal/-a:Misliš ali veš?Končna meja znanja ne obstaja.
Ja seveda, BUISNESS...Roman napisal/-a:No, če tako vzameš, je pravzaprav vse politika (jaz raje uporabljam izraz "trgovina").GJ napisal/-a: Vse ostalo je politika!
...
Re: Kaj je znanost?
Kdo določa smiselnost?GJ napisal/-a:Smiselnost.
Ah.Oziroma izjeme določajo izjeme.
-
joe
kaj je znanost
znanost je obravnavanje predmeta proučevanja z znanstvenimi metodami. v naravoslovju naprimer z merjenjem. in nič več od tega.
-
Matjaž
Kratko in jedrnato joe, bravo!
GJ, o mejni znanosti kar nekaj vem, tam so stvari razmeroma preproste, zdaj pa poskušam razumeti še znanost, tu se pa stvari zapletajo.
Roman, mislim da greš včasih malo v skrajnosti, npr. da znanost ne govori o dejstvih, ampak samo o hipotezah in teorijah. Če bi bilo tako, bi moralo na začetku vsakega učbenika za fiziko pisati, da so v njem le hipoteze in teorije.
Kaj misliš kaj bi bilo, če bi moj sin v šoli rekel profesorju fizike, da je zakon o ohranitvi mase in energije postulat klasične fizike? Naj tvega na tvojo odgovornost:)
Nekaj je nastalo iz nič ali pa večno traja, katera možnost je prava? Če mene vprašaš, nobena.
Sicer sem pa pričakoval razpravo s tistimi predstavniki znanosti, ki predstavljajo našo uradno znanost. Moti me, ker je naša znanost precej konservativna in omejuje napredek ljudi in družbe.
GJ, o mejni znanosti kar nekaj vem, tam so stvari razmeroma preproste, zdaj pa poskušam razumeti še znanost, tu se pa stvari zapletajo.
Roman, mislim da greš včasih malo v skrajnosti, npr. da znanost ne govori o dejstvih, ampak samo o hipotezah in teorijah. Če bi bilo tako, bi moralo na začetku vsakega učbenika za fiziko pisati, da so v njem le hipoteze in teorije.
Kaj misliš kaj bi bilo, če bi moj sin v šoli rekel profesorju fizike, da je zakon o ohranitvi mase in energije postulat klasične fizike? Naj tvega na tvojo odgovornost:)
Nekaj je nastalo iz nič ali pa večno traja, katera možnost je prava? Če mene vprašaš, nobena.
Sicer sem pa pričakoval razpravo s tistimi predstavniki znanosti, ki predstavljajo našo uradno znanost. Moti me, ker je naša znanost precej konservativna in omejuje napredek ljudi in družbe.
Če smo natančni, res. Ampak to je bolj problem logike, morda filozofije. Za fiziko je pomembno, da se pojavi ravnajo tako, kakor jih teorija napove. In ko pride do razhajanja, ne more popraviti pojavov, lahko pa teorije. V mejah klasične fizike teh razhajanj v bistvu ni, zunaj teh meja pa so razlike seveda opazne, toliko, da klasična fiizka ne ustreza več.Matjaž napisal/-a:bi moralo na začetku vsakega učbenika za fiziko pisati, da so v njem le hipoteze in teorije.
Hm, odvisno od profesorja, kajne.Kaj misliš kaj bi bilo, če bi moj sin v šoli rekel profesorju fizike, da je zakon o ohranitvi mase in energije postulat klasične fizike? Naj tvega na tvojo odgovornost:)
In če tebe vprašam, katera pa bi bila tretja možnost?Nekaj je nastalo iz nič ali pa večno traja, katera možnost je prava? Če mene vprašaš, nobena.
Moram priznati, da jaz tudi.Sicer sem pa pričakoval razpravo s tistimi predstavniki znanosti, ki predstavljajo našo uradno znanost.
Konservativnost in senilnost sta osnovni človeški lastnosti. Prva daje občutek varnosti, druga pa izgovor za pomanjkanje ustvarjalnosti. Praviš, da grem v skrajnosti? Da le nisem konservativen.Moti me, ker je naša znanost precej konservativna in omejuje napredek ljudi in družbe.
-
Matjaž
Tretja možnost je, da nekaj nastane iz nečesa drugega.
Nekaj konservativnosti bi ti pa le pripisal, zdi se, da ti modeli superstrun niso ravno blizu.
Do razhajanj v fiziki ne bi smelo prihajati, po mojem so za to krive netočne formule, formulacije, definicije. Kje pa je meja klasične fizike? 0,9C, 0,99C, katera razdalja? Če bi bila razhajanja logična ali fizikalna zakonitost, bi bilo te meje mogoče z lahkoto postaviti.
[/quote]
Nekaj konservativnosti bi ti pa le pripisal, zdi se, da ti modeli superstrun niso ravno blizu.
Do razhajanj v fiziki ne bi smelo prihajati, po mojem so za to krive netočne formule, formulacije, definicije. Kje pa je meja klasične fizike? 0,9C, 0,99C, katera razdalja? Če bi bila razhajanja logična ali fizikalna zakonitost, bi bilo te meje mogoče z lahkoto postaviti.
[/quote]
Re:
Kaj znanost v celoti predstavlja, tega ni možno razumeti. Saj je naš razum kljub svoji veličini, premajhen. Obstaja zgolj neka osnovna definicija znanosti. Pravilna definicija znanosti je:Matjaž napisal/-a: GJ, o mejni znanosti kar nekaj vem, tam so stvari razmeroma preproste, zdaj pa poskušam razumeti še znanost, tu se pa stvari zapletajo.
Znanost je sistem metidično zagotovljenih objektivnih spoznanj nekega realnega predmetnega območja. Za popis pa lahko uporabljamo različne dogovorjene (standarizirane) metode.
...
To bi bilo zelo lepo vendar pa temu še zdaleč ni tako.Matjaž napisal/-a: Do razhajanj v fiziki ne bi smelo prihajati...
Fizika ni mrtva veda, torej se razvija in izpopolnjuje. Nova spoznanja izpodrivajo stara ustaljena spoznanja. Za kar pa je potreben čas, včasih veliko časa.
Formule, formulacije, definicije? Zakaj neki bi bile krive? Kriv je naš nivo dojemanja oziroma trenutna stopnaj naše osveščenosti.Matjaž napisal/-a: ...po mojem so za to krive netočne formule, formulacije, definicije.
Meja? Meja je konstrukt, ki je nastal v naših glavah. Mejo želimo določiti ljudje. Torej smo mi ustvarili željo po realni meji.Matjaž napisal/-a: Kje pa je meja klasične fizike? 0,9C, 0,99C, katera razdalja? Če bi bila razhajanja logična ali fizikalna zakonitost, bi bilo te meje mogoče z lahkoto postaviti.
Po drugi starani pa obstajajo meje smiselnosti? Smiselnost pa je zopet meja, ki popisuje smisel, ki je vezan na našo logično moč razumevanja in povezovanja.
Sama smiselnost je prekleto logična, čeprav jo ponavadi bolje čutimo kot razumemo.
Zakaj to razlagam? Fizika (klasična ali pa ne) je zgolj plod objektivnih spoznavanj določenih potreb v preteklosti.
...
Lep, dan želim...
Ja, dokler se ne vprašaš, kaj je s tem drugim. S tem, ko se to vprašaš, postaneta aktualni prvi dve možnosti.Matjaž napisal/-a:Tretja možnost je, da nekaj nastane iz nečesa drugega.
Enačiš konservativnost z neznanjem? Slednjega ne tajim, koservativnost pa sem pripisal na sploh človeku, torej tudi sebi.Nekaj konservativnosti bi ti pa le pripisal, zdi se, da ti modeli superstrun niso ravno blizu.
Razhajanje je stvar dogovora. Če mislimo vsi enako, razhajanja ni, pa to sploh ni odvisno od predmeta spoznavanja. Vsi se lahko zelo složno - motimo.Do razhajanj v fiziki ne bi smelo prihajati, po mojem so za to krive netočne formule, formulacije, definicije.
Odvisno od zahtevane natančnosti oziroma ločljivosti. Če ti je vseeno, ali prideš tisočinko sekunde prej ali kasneje, tehtaš gram več ali manj, je toliko groba fizika čisto dovolj natančna.Kje pa je meja klasične fizike? 0,9C, 0,99C, katera razdalja?
Citat - Kvarkadabra: Zanimiva misel
"Nikoli ne smemo izgubiti izpred oči, da so naši pojmi le kreacije človeškega uma, ki jih napnemo nad naravna dejstva, da so izpeljani iz nepopolnega vedenja in se kot taki nikoli ne morejo natančno prilegati dejstvom, ter jih bomo zato ob povečevanju znanja morali nenehno izpopolnjevati." --A.G. Tansley (1871-1955)
Samo kreacije človeškega uma!
"Nikoli ne smemo izgubiti izpred oči, da so naši pojmi le kreacije človeškega uma, ki jih napnemo nad naravna dejstva, da so izpeljani iz nepopolnega vedenja in se kot taki nikoli ne morejo natančno prilegati dejstvom, ter jih bomo zato ob povečevanju znanja morali nenehno izpopolnjevati." --A.G. Tansley (1871-1955)
Samo kreacije človeškega uma!
-
Japi
Drugače pa je znanost (vsaj v fiziki, matematiki...) poizkus opisa narave in njenih zakonitosti, vodi pa jo upanje, da bo nekoč odgovorila na vsa vprašanja:)-
Matjaž
Iz česa je vse nastalo:
Dodal sem tretjo možnost, ker se mi tvoji dve ne zdijo verjetni. O možnosti da nekaj nastane iz nič, piše tudi na teh straneh, citati:
"Sliši se neverjetno, vendar se povsod okoli nas iz niča vsak trenutek pojavijo milijarde delcev, ki ponovno izginejo, še preden prekršijo Heisenbergovo načelo. Vedno se pojavljajo v parih delec-antidelec, in ker nastanejo iz niča, jih imenujejo vakuumske fluktuacije."
"Majhna skupina fizikov iz Amerike, Evrope in Indije je zgradila teorijo, po kateri je celo vesolje nastalo iz vakuumske fluktuacije, tako kot pari delec-antidelec."
Na te teorije ne morem pristati. Takih čarovnij, da lahko nekaj nastane iz nič, še v Harry Potterju ne počnejo. To bi pomenilo tudi, da je mogoč perpetum mobile, kar pa ne deluje prepričljivo.
Druga možnost, da v vakuumu nekaj je, je protislovna. Če v vakuumu nekaj je, potem to ni vakuum.
S tretjo možnostjo sem mislil na nekaj, kar pride v naš štiridimenzionalni sistem iz nekega drugega sistema.
Obstaja pa še četrta možnost, ta bi pa bila za znanost tako "bogokletna", da je ne niti ne bom napisal.
Konservativnost ne enačim z neznanjem, ampak s sprejemanjem nekih novih idej, modelov. V primeru modelov superstrun mislim na sprejemanje možnost obstoja več dimenzij, ne pa za dobro poznavanje modelov. Meni so modeli superstrun bližji, kot modeli, po katerih nekaj nastane iz nič.
Z razhajanji nisem mislil na razhajanja v pogledih na nerešene probleme, ki so normalna, ampak na razhajanja med klasično in kvantno fiziko, o katerih tudi ti govoriš. Do razhajanj v nekaterih primerih mora priti, ker je odvisno iz katerega izhodišča nekaj opazujemo. Stari astronomi so videli vesolje, ki kroži okoli njih. Če vzamemo za izhodišče, da oni mirujejo, so imeli po svoje prav. Še vedno mislim, da so za razhajanja med klasično in kvantno fiziko krive netočne, neuniverzalne formule, formulacije, definicije. Mogoče res uporabljam nerodno neke izraze, verjetno pa se da razbrati, kaj s tem mislim.
Meje klasične fizike nimajo nič skupnega s tem, ali pridemo na cilj tisočinko sec. prej ali pozneje, ampak s tem, kje še veljajo zakoni klasične fizike in kje začnejo veljati načela nedoločenosti kvantne fizike. Na teh straneh sem prebral, da te meje niso točno določene.
Dobro si napisal Japi, lepo bi bilo, ko bi znanost to naglas povedala javnosti.
Dodal sem tretjo možnost, ker se mi tvoji dve ne zdijo verjetni. O možnosti da nekaj nastane iz nič, piše tudi na teh straneh, citati:
"Sliši se neverjetno, vendar se povsod okoli nas iz niča vsak trenutek pojavijo milijarde delcev, ki ponovno izginejo, še preden prekršijo Heisenbergovo načelo. Vedno se pojavljajo v parih delec-antidelec, in ker nastanejo iz niča, jih imenujejo vakuumske fluktuacije."
"Majhna skupina fizikov iz Amerike, Evrope in Indije je zgradila teorijo, po kateri je celo vesolje nastalo iz vakuumske fluktuacije, tako kot pari delec-antidelec."
Na te teorije ne morem pristati. Takih čarovnij, da lahko nekaj nastane iz nič, še v Harry Potterju ne počnejo. To bi pomenilo tudi, da je mogoč perpetum mobile, kar pa ne deluje prepričljivo.
Druga možnost, da v vakuumu nekaj je, je protislovna. Če v vakuumu nekaj je, potem to ni vakuum.
S tretjo možnostjo sem mislil na nekaj, kar pride v naš štiridimenzionalni sistem iz nekega drugega sistema.
Obstaja pa še četrta možnost, ta bi pa bila za znanost tako "bogokletna", da je ne niti ne bom napisal.
Konservativnost ne enačim z neznanjem, ampak s sprejemanjem nekih novih idej, modelov. V primeru modelov superstrun mislim na sprejemanje možnost obstoja več dimenzij, ne pa za dobro poznavanje modelov. Meni so modeli superstrun bližji, kot modeli, po katerih nekaj nastane iz nič.
Z razhajanji nisem mislil na razhajanja v pogledih na nerešene probleme, ki so normalna, ampak na razhajanja med klasično in kvantno fiziko, o katerih tudi ti govoriš. Do razhajanj v nekaterih primerih mora priti, ker je odvisno iz katerega izhodišča nekaj opazujemo. Stari astronomi so videli vesolje, ki kroži okoli njih. Če vzamemo za izhodišče, da oni mirujejo, so imeli po svoje prav. Še vedno mislim, da so za razhajanja med klasično in kvantno fiziko krive netočne, neuniverzalne formule, formulacije, definicije. Mogoče res uporabljam nerodno neke izraze, verjetno pa se da razbrati, kaj s tem mislim.
Meje klasične fizike nimajo nič skupnega s tem, ali pridemo na cilj tisočinko sec. prej ali pozneje, ampak s tem, kje še veljajo zakoni klasične fizike in kje začnejo veljati načela nedoločenosti kvantne fizike. Na teh straneh sem prebral, da te meje niso točno določene.
Dobro si napisal Japi, lepo bi bilo, ko bi znanost to naglas povedala javnosti.
-
Matjaž