napredek in etika

[agata]

Se strinjam s tem,Kren, kar si zapisal o ideologiji a le deloma. Vseeno je potrebno na določene pojme ali pa besede vzeti pod drobnogled in se vprašati zakaj so slabe ali pa dobre.Tako kot se je zgodilo s tem napredkom v Anglijii-imamo kar naenkrat pozitivni in negativni pol, ne da bi vedeli za kaj sploh gre in če pustimo odprtega duha in poslušamo, slišimo prof Majdiča, ki je vse lepo razložil, in stvari niso tako strašne...

[problemi]

Se strinjam s tem,Kren, kar si zapisal o ideologiji a le deloma. Vseeno je potrebno na določene pojme ali pa besede vzeti pod drobnogled in se vprašati zakaj so slabe ali pa dobre.Tako kot se je zgodilo s tem napredkom v Anglijii-imamo kar naenkrat pozitivni in negativni pol, ne da bi vedeli za kaj sploh gre in če pustimo odprtega duha in poslušamo, slišimo prof Majdiča, ki je vse lepo razložil, in stvari niso tako strašne...

Agata, moram priznati, da ne vem o čemu govoriš s tistim napredkom v Angliji, pozitivni/negativni pol. Ali lahko poveš kaj več oziroma pripopaš kakšen link.

Nekaj sem brskal po forumu in sem se slučajno ustavil na temi Vegetarijanstvo, kjer sem prebral v enem od tvojih postov (7.3.2011 8:54) tudi tvoj naslednji stavek: "Argumentacija, češ sistem je bil že od nekdaj tak,ergo ne moremo nič, kaže le na našo resignacijo in lenobo. Tudi cerkev je govorila, da nekateri pač morajo trpeti, pa ji ne nasedamo več, zakaj torej nasedamo malo preoblečeni argumentaciji danes?". Zato me zanima, kaj se je pri tebi zgodilo v teh parih mesecih, da si postala glede vpliva tako pesimistična?

[agata]

Ja, mislim na križanje človeka in živali. Človek oz. ženska pač ni robot in svoje mnenje spreminjamo, kar pa seveda ne pomeni, da tistega kar sem napisala, zdaj ne zastopam več, seveda se bom še naprej upirala in kritizirala, ampak dvomim, da imajo v današnjem svetu besede anonimneža kakšno veliko težo. Kot je napisal nekje Marcel Štefančič, ni važno kaj poveš, važno je kdo si, ko to poveš.

[derik]

V povzetku poročila o ACHM-raziskavah http://www.acmedsci.ac.uk/download.php? ... HMrepo.pdf Britanske akademije (The Academy of Medical Sciences) so omenjena kar štiri področja, na katerih raziskave trčijo ob resne etične pomisleke: živali s človeškimi možganskimi celicami, oploditev med človekom in živaljo, živali s človeškim videzom in obnašanjem ter nove vrste virusov, ki se lahko selijo med živalmi in človekom. Ti pomisleki torej niso plod domišljile novinarjev rumenega tiska, pač pa uradno stališče akademije.

Na misel mi pride zgodba o Prometeju, ki je bogovom ukradel ogenj in ga dal človeku. Morda zdaj krademo ljudem možgane in jih dajemo živalim.


Tule je nekaj citatov iz poročila, ki ilustrirajo zgornje pomisleke:

. . . One example of ACHM involving brain tissue is the introduction of human
neural (nerve) stem cells into primate brains to support research on
Parkinson’s disease. The key question, which cannot at present be answered
with any certainty, is whether populating an animal’s brain with human cells
could result in that animal developing some elements of human consciousness,
or ‘human-like’ behaviour and awareness. . .

. . . But some work does result in the
presence of functional human sperm and/or egg cells in animals – which raises
the remote possibility that fertilisation between human and animal germ cells
might inadvertently occur. . .

. . . Where experiments could significantly alter
the appearance or behaviour of animals in characteristics that distinguish
humans most from our close evolutionary relatives our report concludes that
such work should again be considered by the national body of experts. . .

. . . Experiments that bring human and animal tissues close together might lead
to the activation of dormant human or animal viruses within an animal and
allow them to recombine, swap their genetic material and possibly create
new disease risks. . .

[problemi]

V povzetku poročila o ACHM-raziskavah http://www.acmedsci.ac.uk/download.php? ... HMrepo.pdf Britanske akademije (The Academy of Medical Sciences) so omenjena kar štiri področja, na katerih raziskave trčijo ob resne etične pomisleke: živali s človeškimi možganskimi celicami, oploditev med človekom in živaljo, živali s človeškim videzom in obnašanjem ter nove vrste virusov, ki se lahko selijo med živalmi in človekom. Ti pomisleki torej niso plod domišljile novinarjev rumenega tiska, pač pa uradno stališče akademije.

Ja ampak ali dognanja evolucijske teorije ne držijo več. Za božjo voljo, saj človek je, (sicer malo nerodna formulacija) "živali s človeškimi možganskimi celicami". Človek je oplojen, zopet malo nerodno, "med človekom in živaljo". Človek je žival s človeškim videzom. Virusi tako ali tako mutirajo - OK, seveda, ni nobene potrebe, da jih še sami produciramo - in se selijo z živali na človeka in obratno (pravzaprav, gre vedno iz živali na žival (človek)).

Glede rumenega tiska, pa ne vem kdo ga je omenjal.

Na misel mi pride zgodba o Prometeju, ki je bogovom ukradel ogenj in ga dal človeku. Morda zdaj krademo ljudem možgane in jih dajemo živalim.

Od koga krademo?

Ljudje gradimo etiko, skozi kulturo, zato seveda nima nič proti resni debati in razmišljanju glede takšnih raziskav tudi z zornega kota etike, prav nasprotno, to je nujno. Ampak tu se je potrebno vprašati, na kakšnih argumnentih stoji naša odločitev/"družbeni dogovor" glede etične opredelitve oziroma glede tega, kar Nietzsche pravi v tisti svoji misli "... so samo moralne interpretacije teh fenomenov".

[problemi]

Človek oz. ženska pač ni robot in svoje mnenje spreminjamo, kar pa seveda ne pomeni, da tistega kar sem napisala, zdaj ne zastopam več, seveda se bom še naprej upirala in kritizirala, ampak dvomim, da imajo v današnjem svetu besede anonimneža kakšno veliko težo. Kot je napisal nekje Marcel Štefančič, ni važno kaj poveš, važno je kdo si, ko to poveš.

Seveda lahko spreminjaš svoje mnenje, saj ga tudi sam. Ne gre mi za to, ampak za to ali smatraš, da se je v družbi zgodilo, kaj takega, da več ne verjameš - verjetno se s trinjaš, da gre vendarle za "verjetje" - da lahko pride do nekih družbenih sprememb, seveda na bolje.

[kren]

Človek je oplojen, zopet malo nerodno, "med človekom in živaljo". Človek je žival s človeškim videzom.

Ja, ampak ali to pomeni da imamo proste roke za ustvarjanje hibridov oz. himer?

Mimogrede, opazka glede različnega števila kromosomov in mišljenja da je "nemogoče da bi taki imeli potomce", ki sem jo zasledil na slo-tech forumu:

Konji pa osli, recimo. Imajo različno število kromosomov, pa imajo potomce, ki so včasih celo plodni. Tole "število kromosomov" je ena taka šolska urbana legenda.

[problemi]

Ja, ampak ali to pomeni da imamo proste roke za ustvarjanje hibridov oz. himer?

Pravzaprav jih dejansko imamo, seveda v smislu, da ni (tam) zunaj ničesar, kar bi človeku določalo mejo do katere gre lahko s svojim raziskovanjem/"ustvarjanjem". Na nam je da se opredelimo glede tega kakšno pot bomo ubrali - dobro, ta "nam" je zelo vprašljiv, ker dobro veš kako potekajo zadeve, glede odločanja (fanatzma o svobodnem odločanju). Zopet bomo verjetno priča "boju" ideologij. Ampak jaz bi preden se odločim za katero koli opcijo, rad vendarle zvedel, kaj je v osnovi/bistvu neetičnega, če ustvarimo hibrid oz. himere - tu je dobro če poudarim, da pri teh poskusih znanstvenikov ne gre za nekaj takega, je pa res, da kaže na to, da bomo ljudje dejansko sposobni tega.

Mimogrede, opazka glede različnega števila kromosomov in mišljenja da je "nemogoče da bi taki imeli potomce", ki sem jo zasledil na slo-tech forumu:

Konji pa osli, recimo. Imajo različno število kromosomov, pa imajo potomce, ki so včasih celo plodni. Tole "število kromosomov" je ena taka šolska urbana legenda.

Se strinjam, ni vprašanje ali je to možno, temveč ali bomo kot družba to dopustili in zakaj je/ne. Čeprav je ta debata pri nas "zahodnjakih", kar malce smešna, glede na to, da se na Kitajskem glede etičnosti takega početja kaj dosti ne sprašujejo, vsaj tako trdi Žižek, ki ima tam nekaj prijateljev disidentov, kateri mu sporočajo o dagajanjih v tej državi. Pa to ne govorim zaradi tega, ker bi bil "fouš" Kitajcem ali pa da mislim, da bi tako raziskovanje moralo biti v domeni izključno "zahodnega" človeka, hočem samo reči, da četudi to preprečimo recimo v EU ali ZDA nisimo naredili kaj dosti.

Tu bi imel vprašanje, etično vprašanje in sicer: zamislimo si situacijo, kjer bi zaradi nekega razloga prišlo do tega, da bi se začeli ljudem rojevati otroci, ki se sami ne bi bili sposobni razmnoževati - kaj vem kak virus ali kaj podobnega (ne bit dlakocepski) - kar bi pomenilo, da bi človeška vrsta izumrla v recimo stotih, stopetdestih letih. Imeli bi pa tehnologijo s katero bi v kratkem času lahko naredili "križanca" med človekom in živaljo, ki bi bil imun na tak virus. S tem bi omogočili, da bi tako "Homo sapiens sapiensu podobno bitje" živelo naprej - na mnoga leta. Ali bi tudi v tem priemru bilo takšno početje neetično?

[mirko]

Ampak jaz bi preden se odločim za katero koli opcijo, rad vendarle zvedel, kaj je v osnovi/bistvu neetičnega, če ustvarimo hibrid oz. himere - tu je dobro če poudarim, da pri teh poskusih znanstvenikov ne gre za nekaj takega, je pa res, da kaže na to, da bomo ljudje dejansko sposobni tega.

Povsem lahko si predstavljam, da bi brez etičnih predsodkov najmanj v začetnih fazah razvoja postopali s himerami enako kot z laboratorijskimi miškami.

[problemi]

Povsem lahko si predstavljam, da bi brez etičnih predsodkov najmanj v začetnih fazah razvoja postopali s himerami enako kot z laboratorijskimi miškami.

Verjamem, da si to lahko predstavljaš, konec koncev imaš, če se zazremo malo v zgodovino človeka, podlago za tako "predstavljanje". Vendar ali ni ta pogled ideološki, no seveda je, tako da, če malce banaliziram, kakšna je bistvena razlika med laboratorijskimi miškami in konjsko vprego. OK pri prvem gre za raziskave, pri drugem za obdelavo zemlje, vendar gre v obeh primerih za "človekovo intervencijo/poseg". Niti je miškam naravno okolje in življenje v njem laboratorij, tako tudi konju ni naravno okolje štala in pa vprega.

Čim začnemo o etiki razmišljati v tej smeri (laboratorijske miške) se nam istočasno odpirajo dileme pri drugih rečeh, recimo prehranjevanje. Kaj hočem reči? Kaj je tako, iz vidika etike, različnega med tem, da vzgojiš miško in jo uporabiš za poskuse pri izdelavi zdravil in pa tem da vzgojiš prašička, ter ga potem uporabiš za prehrano. In eno in drugo je človekova potreba, tako hrana kot zdravlje. Torej, praviloma* bi prvo početje ocenili za neetično drugo pa bi se nam zdelo povsem "normalno".

Ampak, ljudje po nekem "ključu" skozi vso svojo zgodovino določamo (kultura), kaj je v nekem času etično in kaj ne. In tu je vprašanje, ali smo "zgradili" kulturo, ki bi preprečevala zlorabo ali neetičen odnos tudi do teh bitij. Mislim, da še ne. Zato je moje mnenje, da, tudi hibridi in himere, samo ne danes**!

*praviloma o tem ljudje niti ne razmišljajo, ponavadi poteka debata na ta način: Miške v "labu"? "Ja,groza!" "Novo zdravilo?" "Ja, super!"
** v priemru, da nam ne uspe ali pa da ugotovimo da kaj takega sploh nismo sposobni, potem sem proti. Torej vse je odvosno od kulture in etike vzpostavljene znotraj te kulture. Kitajcem bi, v tem trenutku/času, prepovedal vse raziskave s tega področja - imam več razlogov za to.