Restriktivna ali ekstenzivna razlaga?

[Rock]

Če se pravni tekst glasi:
»Oseba, ki je v domu, in je v celoti oproščena plačila nastanitve, nima pravice do … «,

in je dejansko stanje tako, da NN (je v domu, in) je oproščen plačila le do 95% (5% stroškov za nastanitev pa mora kriti sam),

in se bo pravni naslovljenec (npr. sodnik) odločil, da je zakonski dejanski stan (vseeno) podan (bo torej 5% zanemaril kot okoliščino neznatnega pomena) in bo odločil, da je NN "v celoti oproščen plačila" (in zato seveda nima pravice do …)

– je taka razlaga (če za hip ignoriramo, ali je sodnikova razlaga pravilna ali ne) (pojmovno) ekstenzivna ali restriktivna?

To je sicer vprašanje s pravnega področja, ampak direktno zadeva tudi logiko: mogoče bo vprašanje za koga zanimivo (odgovor pa direktno potrebujem).

[mirko]

Formalno gledano 95% ni celota. Tako da bi bilo logično, da NN ne spada pod "nima pravice do..".
Lahko pa je po sredi kakšen drobni tisk... Naprimer, če bi bili nastanitev in prehrana ločeni kategoriji. NN bi bil lahko v celoti oproščen plačila nastanitve, moral pa bi v celoti plačevati prehrano. Potem bi spadal pod "nima pravice do..."

[Rock]

Formalno gledano 95% ni celota. Tako da bi bilo logično, da NN ne spada pod "nima pravice do..".
Lahko pa je po sredi kakšen drobni tisk... Naprimer, če bi bili nastanitev in prehrana ločeni kategoriji. NN bi bil lahko v celoti oproščen plačila nastanitve, moral pa bi v celoti plačevati prehrano. Potem bi spadal pod "nima pravice do..."

Hvala za poskus, ampak ne.

Odgovoriti je treba le na vprašanje, ali je bolj utemeljeno, da sodnikovo razlago opredelimo za ekstenzivno ali restriktivno,
in to le v okviru danih propozicij, vse ostalo (drobni tisk, prehrana, pravica da ali ne) je irelevantno.

[Rock]

Ali še z drugimi besedami:

Če upoštevam tvoj aspekt: "Formalno gledano 95% ni celota." - in s. je odločil, da nima pravice - ali je bila s. razlaga, upoštevajoč tvoj aspekt, ekst. ali restr.?

[mirko]

Nimam pojma o pravu, tako da bi mi moral najprej pojasniti, kaj je ekstenzivna in kaj restriktivna razlaga. Sicer domnevam, da morda gre nekako za tisto, ali je dovoljeno vse, kar ni prepovedano, pa mi tole gre bolj težko skupaj s tem primerom. Kar se logike tiče, še vedno ostajam pri tem, da 95% ni celota; oziroma če NN mora plačevati 5%, potem ni v celoti oproščen plačila.

[problemi]

Sam bi to vprašanje obravnaval v smislu "pravice" (ali NN ima pravico do nečesa ali ne). V tem primeru bi rekel, da je sodnikova odločitev restriktivna, saj NN-ovo pravico oža. ("razširjujoča ali ekstenzivna – zunanji izraz razširja, utesnjujoča ali restriktivna – zunanji izraz oži").

A (100% oproščen plačila) .... nima pravice
B (95% opročen plačila) .... (bi imel, vsaj za sorazmerni delež, pravico) vendar po sodbi ... nima pravice

B-ju sodnik to pravico odtegne/oža, saj odloči, da te pravice nima. Torej je moje mnenje, da je odločitev sodnika restriktivna.

[Roberto11.]

ekstenzivna ali restriktivna?

Mislim, da se gre za restriktivno (zožujočo) razlagalno metodo, saj sodnik ni upošteval pravnega akta kot celote, ki določa, da oseba nima pravice do...., če je v celoti oproščena plačila nastanitve.
Sodnik je zato uporabil korekcijo samega pravnega akta.

Ekstenzivno razlago bi uporabil, če bi šlo za neko dvoumno podajo pravnega akta.
In v tem :

Če se pravni tekst glasi:
»Oseba, ki je v domu, in je v celoti oproščena plačila nastanitve, nima pravice do … «,

, ne vidim nič nejasnega, saj 95%, ni celota.
Po deklarativni razlagi, zato oseba seveda nima pravice do.....

[Rock]

Sam bi to vprašanje obravnaval v smislu "pravice" (ali NN ima pravico do nečesa ali ne). V tem primeru bi rekel, da je sodnikova odločitev restriktivna, saj NN-ovo pravico oža. ("razširjujoča ali ekstenzivna – zunanji izraz razširja, utesnjujoča ali restriktivna – zunanji izraz oži").

A (100% oproščen plačila) .... nima pravice
B (95% opročen plačila) .... (bi imel, vsaj za sorazmerni delež, pravico) vendar po sodbi ... nima pravice

B-ju sodnik to pravico odtegne/oža, saj odloči, da te pravice nima. Torej je moje mnenje, da je odločitev sodnika restriktivna.

Mogoče je to prava ocena.
Vsekakor je način razmišljanja pravilen.
Bravo.
Vseeno, bi želel po možnosti še kak argument (en pravnik je menil, da je to ekstenz. razlaga). Gre za to, glede na kakšen kriterij opredelimo razlago za ekst. ali restr. (pri čemer je utemeljitev bistvena).

Šolski primer za restr. in ekst. razlago:
če je "listina" pravno pomembno dejstvo (od obstoja tega dejstva je odvisna pravica),
in če je (glede na različne razloge) standardni pomen listine na primer: tekst na papirju,
potem če s. odloči, da bo upošteval le "zasebne listine" (to so običajne pogodbe med posamezniki, itd.) (in je s tem impliciral, da ne bo upošteval javnih listin, na primer notarski zapisi so j. listine) - je to restrikt. razlaga (kajti tudi notarski zapis ustreza opredelitvi, da mora iti za tekst na papirju;
če s. odloči, da bo upošteval kot listino (dokaz) tudi "rovaš" (to je en odlomljeni del cele palice, ki ga je vzel dolžnik /pivec/, drugi del je vzel upnik /vaški gostilničar/ - oba sta bila nepismena - ter je dokaz za na primer popit polič vina), potem je to ekst. razlaga (ker rovaš, del palice, ne ustreza dobesedni definiciji).

Drugo je, katera razlaga je pravilna - a o tem ne razpravljamo.

Ne gre za to, da s. ne bi upošteval vsega pr. teksta (s. upošteva ves tekst, samo da tekst na določen način razlaga);
ne gre za to, ali je dovoljeno vse, kar ni prepovedano, oz. ali je dovoljeno samo, kar je izrecno dovoljeno (pri nas: v civilistiki velja prvo, v upravnem pravu pa drugo);
tudi ne rečemo, da s. korigira pravni tekst (tedaj bi šlo za korektivno razlago - to je tretja vrsta razlage, a tudi o tem ne razpravljamo), le tekst razume na določen način (in trenutno ni važno, ali je sodnikovo razumevanje pravilno - ampak, če sprejmemo razlago, da je zakonski stan podan, torej, da je oseba v celoti oproščena plačila, kakšna razlaga bi to bila). (Vsekakor, po deklarativni - dobesedni razlagi oseba ni oproščena v celoti, in bi zato po pravnem sklepanju a contrario imela pravico - toda zopet, se ne pogovarjamo o tem.)

[Roberto11.]

tudi ne rečemo, da s. korigira pravni tekst (tedaj bi šlo za korektivno razlago - to je tretja vrsta razlage, a tudi o tem ne razpravljamo),

Malo slabo si poučen....
Korektivno razlago delimo na restriktivno in ekstenzivno.

[Rock]

tudi ne rečemo, da s. korigira pravni tekst (tedaj bi šlo za korektivno razlago - to je tretja vrsta razlage, a tudi o tem ne razpravljamo),

Malo slabo si poučen....
Korektivno razlago delimo na restriktivno in ekstenzivno.

Ne.

[Roberto11.]

Rock..Tvoj "ne", ni nič drugega, kot le prazno nasprotovanje brez argumenta. Nič novega....

O dobesedni (deklarativni) razlagi govorimo tedaj, kadar smo iz besedila pravnega akta lahko neposredno, s preprosto in normalno jezikovno razčlenitvijo,
izluščili pravno pravilo.
Kadar dobesedna razlaga ni mogoča, uporabimo korektivno razlago, ki je lahko zožujoča ali razširjajoča.

[Rock]

Rock..Tvoj "ne", ni nič drugega, kot le prazno nasprotovanje brez argumenta. Nič novega....

O dobesedni (deklarativni) razlagi govorimo tedaj, kadar smo iz besedila pravnega akta lahko neposredno, s preprosto in normalno jezikovno razčlenitvijo,
izluščili pravno pravilo.
Kadar dobesedna razlaga ni mogoča, uporabimo korektivno razlago, ki je lahko zožujoča ali razširjajoča.

Tvoje stališče ni sprejemljivo, nima ne operativnega pomena, in še manj teoretičnega.

Naj odgovorim še na tvoj argument o ekstenzivni razlagi in dvoumnem tekstu:

Tudi ta argument ne drži.
Kajti samo v primeru dvoumnega teksta, se - tako splošno pravijo - ne uporabi dobesedna razlaga, temveč kaka druga (ekst., restr. ali korektivna).

(Mimogrede, korektivna razlaga pomeni, da se je zakonodajalec /npr. tisti, ki so zakon dejansko pripravljali/ zmotil, a zakon velja, zato bi ga bilo treba uporabiti, toda uporaba besed bi pomenila absurd.
Svoj čas si izjavil, da ti je zup blizu, torej navajam primer iz zup:
Naš novi zup/1999 je vseboval napako v tedanjem členu 223/I, ko je govoril o popravku odločbe v primeru pomotne potrditve pravnomočnosti;
a dejansko ne gre za napako v odločbi, in tudi se takih pomot ne odpravlja s sklepom - po 223/II naj bi se namreč s sklepom popravila taka napaka;
netočnosti zakonodajalca so bile odpravljene šele z novelo zup-c, 73/2004 in jih v sedaj veljavni verziji /skorajda/ ni več;
netočnosti so bile v naslednjem:
ne gre za napako v odločbi, temveč le klavzula o ugotovitvi pravnomočnosti ni bila pravilna;
taka klavzula pa ni upravni akt, to je, ne gre za odločbo ali sklep, temveč za potrdilo, zoper potrdilo pa ni "pravnega sredstva".)

Toda v resnici je potrebno biti bolj natančen:
v primeru dvoumnega teksta je pač treba "precej" razlagati,
toda tudi v primeru "jasnih" besed je potrebna previdnost: dokaz je ti. argument teleološke redukcije (če ne veš, kaj to je, in če te zanima, reci, in ti bom pojasnil).

Ekst. razlaga pa ni v neposredni zvezi z dvoumnim tekstom:
ekst. razlaga pomeni, da se sicer jasna beseda v nekem konkretnem življenjskem primeru razlaga širše, kot to izhaja iz na primer običajnega pomena te besede.