Razumeti, vedeti, spoznati naravo vesolja

Argumentirane razprave o filozofskih vprašanjih.
Uporabniški avatar
Aniviller
Prispevkov: 7263
Pridružen: 15.11.2004 18:16

Odgovor Napisal/-a Aniviller »

Po mojem da. Drugace ne bi bilo potrebe po binarni matematiki. (Boolova algebra) :roll:

Uporabniški avatar
powerslave
Prispevkov: 68
Pridružen: 26.12.2003 22:11

Odgovor Napisal/-a powerslave »


joe
Prispevkov: 40
Pridružen: 13.2.2005 20:16
Kraj: ljubljana
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a joe »

Menda resnica tiči tam, kjer ja in ne hodita z roko v roki. Temu naj bi se reklo nedvojnost. Toda pazi: nedvojnost ni enost. Ker če rečeš enost, potem takoj vpelješ dvojnost. Sicer pa itak vidiš dvojnost vse povsod okrog sebe.

To je človeškemu umu nedoumljivo, ker um deluje po principu da - ne oziroma plus - minus. V resnici pa se moraš zavedati, da je nedvojnost tista, ki zares obstaja. Tako nekako sem prebral. To so zapletene teme.

Uporabniški avatar
kren
Prispevkov: 1651
Pridružen: 17.2.2005 12:54

Odgovor Napisal/-a kren »

mhm

in kje si pa to prebral?

Uporabniški avatar
Aniviller
Prispevkov: 7263
Pridružen: 15.11.2004 18:16

Odgovor Napisal/-a Aniviller »

Po mojem mnenju bi morali stevilo dve dati med temeljne konstante, kot so 1,0,PI,E,i. Je prvo naravno stevilo, ki ponazarja raznovrstnost in najnizji sistem (binarni) v katerem se da se kaj povedat.

Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

Odgovor Napisal/-a GJ »

Aniviller napisal/-a:..in najnizji sistem (binarni) v katerem se da se kaj povedat.
To seveda ni res!
Najnižji sistem v katerem se da kaj povedat je eniški . Poglej malo po forumu, sva mela z Romanom enkrat precej obširno razpravo prav o eniškem sistemu..

Lep večer želim..

Uporabniški avatar
kren
Prispevkov: 1651
Pridružen: 17.2.2005 12:54

Odgovor Napisal/-a kren »

mja pr taki kolicini sporocil je pa to tezko najt.. a lahk das vsaj naslov teme?

Roman
Prispevkov: 6454
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Odgovor Napisal/-a Roman »

Eniški sistem ima to slabost, da je zelo nepraktičen. Ko šteješ, moraš zapisati toliko enic, kolikor je elementov množice, ki jo preštevaš. Vsekakor iz lastnosti različnih številskih sistemov ne bi sklepal na kakršnekoli lastnosti narave. Pot je ravno nasprotna.

Uporabniški avatar
kren
Prispevkov: 1651
Pridružen: 17.2.2005 12:54

Odgovor Napisal/-a kren »

ali je res?

vedno sem mislil da je matematika sistem, neodvisen od narave

joe
Prispevkov: 40
Pridružen: 13.2.2005 20:16
Kraj: ljubljana
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a joe »

kren napisal/-a:mhm

in kje si pa to prebral?
Tretji zenovski patrijarh Sosan, živel na Kitajskem v 6. stoletju, je v svoji knjigi Hsin Hsin Ming napisal: "Ne ostajaj v stanju dvojnosti; skrbno se ogibaj takšni stvari. Če ostane samo sled tega ali onega, pravilnega in napačnega, se srž uma izgubi v zmešnjavi." In naprej: "Ko tovrstnih dvojnosti ni več, ne more obstajati niti enost. Za to najvišjo dokončnost ne velja noben zakon ali opis." Tej dokončnosti se reče nedvojnost. Drugače pa so te Sosanove sutre razložene v Knjigi o niču, izšla v slovenščini, zapisu Oshojevih predavanj iz leta 1973.

Uporabniški avatar
mriz
Prispevkov: 2036
Pridružen: 13.5.2004 23:52
Kraj: maribor

Odgovor Napisal/-a mriz »

joe napisal/-a: Menda resnica tiči tam, kjer ja in ne hodita z roko v roki. Temu naj bi se reklo nedvojnost. Toda pazi: nedvojnost ni enost. Ker če rečeš enost, potem takoj vpelješ dvojnost. Sicer pa itak vidiš dvojnost vse povsod okrog sebe.

To je človeškemu umu nedoumljivo, ker um deluje po principu da - ne oziroma plus - minus. V resnici pa se moraš zavedati, da je nedvojnost tista, ki zares obstaja.
in
joe napisal/-a: Tretji zenovski patrijarh Sosan, živel na Kitajskem v 6. stoletju, je v svoji knjigi Hsin Hsin Ming napisal: "Ne ostajaj v stanju dvojnosti; skrbno se ogibaj takšni stvari. Če ostane samo sled tega ali onega, pravilnega in napačnega, se srž uma izgubi v zmešnjavi." In naprej: "Ko tovrstnih dvojnosti ni več, ne more obstajati niti enost. Za to najvišjo dokončnost ne velja noben zakon ali opis." Tej dokončnosti se reče nedvojnost.

Kaj je to delovanje uma po principu da-ne? jaz si ta princip iz tega kar si napisal predstavljam kot analizo doživljanja oziroma doživetega, videnega, slišanega itd. Torej princip da-ne deluje z zalogo predsodkov oziroma prejšnjega znanja. Če je resnica nekje med tem, je um sploh ne more analizirati pravilno(=se izgubi v zmešnjavi). Ali zato pride do razlik med osebnimi resnicami posameznikov? No, glede na to da, kot je zgoraj napisano, resnice ne gre analizirati z umom je tudi Sosan ni mogel doumeti. Njegova resnica izhaja iz tipične zenovske prakse, torej je njegova resnica v skladu z njemu znano zenovsko teorijo.

Roman
Prispevkov: 6454
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Odgovor Napisal/-a Roman »

kren napisal/-a:vedno sem mislil da je matematika sistem, neodvisen od narave
In kako je tedaj nastal?

Uporabniški avatar
kren
Prispevkov: 1651
Pridružen: 17.2.2005 12:54

Odgovor Napisal/-a kren »

:)

zavoljo uporabnosti pri opravilih v 'starih casih'. vladar je nekako moral razdeliti zemljo, pobirati davke, meriti razdalje, zgraditi piramido ipd. seveda je moral imeti tak sistem spocetka veliko podobnosti z naravo zavoljo opravil, ki so bila neposredno povezava z naravo. taka matematika je osnovnosolska, stvari, ki se danes dogajajo v matematiki pa ne izvirajo iz potrebe po racionalnosti pac pa je to sistem, ki je bolj kot ne postal neodvisen. so podobnosti v matematicnih idejah in dejstvih v naravi, vendar jih je bore malo (denimo tako opevano fibonacijevo zaporedje in razmerja kotov razporeditve listov na steblu). kje v naravi pa opazis fraktale, kompleksna stevila, vecdimenzionalne vektorje, neurejene mnozice..? matematika je danes samozadostna in za razvoj ne potrebuje zunanjih ved ali narave. vprasanje pragmaticnosti in apliciranje mat. konceptov drugam je pa novo poglavje.

Uporabniški avatar
mriz
Prispevkov: 2036
Pridružen: 13.5.2004 23:52
Kraj: maribor

Odgovor Napisal/-a mriz »

kren napisal/-a: kje v naravi pa opazis fraktale, kompleksna stevila, vecdimenzionalne vektorje, neurejene mnozice..?
ampak vseeno s temi zadevami rešujemo probleme iz narave. Kompleksni račun in večdimenzionalne vektorje mi veselo uporabljamo za računanje v zvezi z transformatorjem, asinhronskim strojem itd..
Te čudne matematične zadeve torej ne da neposredno izvirajo iz narave (oziroma jih niso izpeljali direktno iz narave), ampak so lahko zadosten približek (če ne že natančnen pokazatelj) k dejanskemu poteku v naravi. Torej že če lahko apliciram še tako čuden matematični koncept v realno reševanje problemov (torej problemov iz narave), mora biti med njima neka povezava.

Uporabniški avatar
Aniviller
Prispevkov: 7263
Pridružen: 15.11.2004 18:16

Odgovor Napisal/-a Aniviller »

Matematika temelji na vsej logiki, ki jo vesolje premore. Torej: cesar ne mores zanikati je ze hipoteza, kar lahko dokazes, velja! V matematiki je zelo malo zacetnih predpostavk (aksiomov) iz katerih seveda lahko sledi tudi kaj, kar nima ponazoritve v naravi. Glede eniskega sistema: NE STRINJAM SE! Ce hoces povedati stevilko moras vedeti, kdaj je zaporedja konec, to pa lahko naredis le z 0! (Pod to stejem tudi morebiten premor)

Odgovori