Fizika

Argumentirane razprave o filozofskih vprašanjih.
Uporabniški avatar
kren
Prispevkov: 1651
Pridružen: 17.2.2005 12:54

Re: Fizika

Odgovor Napisal/-a kren »

Pozitivnih učinkov družboslovja in humanizma se ne ceni dovolj. Deklaracija o človekovih pravicah, odprava suženjstva, emancipacija žensk, enakost pred zakonom, itd, to ljudje kar mislijo da jim je od boga dano. Ali pa pripisujejo nekemu mističnemu razvoju družbe, vedno boljši moralni ozaveščenosti. Saj se gre za nekakšno moralno ozaveščenost (v pomanjkanju boljšega izraza), ampak vse te stvari so najprej zrasle na zelniku humanizma in niso kar padle z neba. Bile so dobro premišljene in predebatirane, samo tako se jih je lahko uvedlo kot legitimno politično zahtevo. Danes pa se najbolj udriha prav po teh področjih, ki so igrale in še vedno igrajo eno najpomembnejših vlog v napredku človeštva. Kritike tipa "družboslovje nima praktične vrednosti, ni povpraševanja na trgu" so za človeštvo strel v koleno.

Kar se tiče zaposlitvenih možnosti v družboslovju (in naravoslovju) pa sem ravno te dni brskal za takšnimi podatki. Tole preglednico sem sestavil iz podatkov na ZRSZ, gre se za število iskalcev zaposlitve iz različnih področij (in glede na izobrazbo). Potem sem pogledal še na Statistični urad RS, kjer imajo podatke o številu diplomantov v letu 2011 na različnih področjih. Če pogledamo razmerje med številom iskalcev zaposlitve in številom diplomantov bomo dobili okvirno sliko kako hitro eni ali drugi dobijo zaposlitev (manjše kot je razmerje, hitreje so dobili službo). Žal podatkov le za fizike nimam, ker so grupirani v splošno skupino 'naravoslovci' oz. 'znanost, matematika in računalništvo' (ZRSZ in SURS, respectively). Tole so podatki za splošnejše skupine, kamor spadajo tudi fiziki:

Kemiki+naravoslovci+računalničarji: 664 (ZRSZ)
Znanost, matematika in računalništvo: 1269 (SURS)

Razmerje je torej 664/1269 = 0.52. Za primerjavo iz področja družboslovja:

Družboslovci+ekonomisti+pravniki: 6260 (ZRSZ)
Družbene vede, poslovne vede in pravo: 8945 (SURS)

Razmerje je približno 0.70, torej vidno slabše kot prva skupina. Ampak potrebno je povedati tudi tole: če k skupini naravoslovcev pridružimo tudi električarje, gradbenike, mehanike in strojnike pa se razmerje poslabša na 0.67, torej skoraj toliko kot je pri skupini družboslovja. Če pa bi izračunali razmerje le za te skupine, bi dobili številko 0.77 (kar je očitno še slabše kot pri družboslovcih). Torej razlike glede zaposljivosti pri različnih naravoslovnih poklicih so tako velike kot so razlike med naravoslovnimi in družboslovnimi poklici. Zaradi tega je po mojem izjava, da so družboslovci na trgu dela v kaj bistveno slabšem položaju kot pa naravoslovci, neupravičena. Stvar je odvisna od čisto konkretnega poklica, v nekem povprečju pa bistvenih razlik ni videti.

Uporabniški avatar
Aniviller
Prispevkov: 7263
Pridružen: 15.11.2004 18:16

Re: Fizika

Odgovor Napisal/-a Aniviller »

kren napisal/-a:Pozitivnih učinkov družboslovja in humanizma se ne ceni dovolj. Deklaracija o človekovih pravicah, odprava suženjstva, emancipacija žensk, enakost pred zakonom, itd, to ljudje kar mislijo da jim je od boga dano. Ali pa pripisujejo nekemu mističnemu razvoju družbe, vedno boljši moralni ozaveščenosti. Saj se gre za nekakšno moralno ozaveščenost (v pomanjkanju boljšega izraza), ampak vse te stvari so najprej zrasle na zelniku humanizma in niso kar padle z neba. Bile so dobro premišljene in predebatirane, samo tako se jih je lahko uvedlo kot legitimno politično zahtevo. Danes pa se najbolj udriha prav po teh področjih, ki so igrale in še vedno igrajo eno najpomembnejših vlog v napredku človeštva. Kritike tipa "družboslovje nima praktične vrednosti, ni povpraševanja na trgu" so za človeštvo strel v koleno.
To je vse res, je pa tudi res, da je v solah razmerje med naravoslovnimi in druzboslovnimi vedami krivicno. Pa se druzboslovje ima manj problemov glede podajanja znanja, ker ponavadi ne zahteva aktivnega in inovativnega razmisljanja, ampak ponavadi le razumevanje sklepov, do katerih so prisli drugi, ter vecje kolicine surovega pomnjenja. Seveda so tudi tukaj izjeme (skrajni primer je filozofija, ki je v resnici ze povezava nazaj na naravoslovje).

Se nekaj: ne metat humanisticnih ved in birokratskih obrti v isti kos. Prve so kot pravis bistvenega pomena za razvoj druzbe in vsega kar pride zraven. Druge so potrebne smo zato, ker je trenutni sistem zasnovan tako, da jih potrebuje. Gre za fundamentalno razliko med znanostjo in obrtjo - prve napredujejo in bogatijo nabor znanja za naslednje generacije, druge pa samo ucijo metod, ki se jih potem uporabi na delovnem mestu. Ce ne bi bil solski sistem tako usmerjen v dolg in razvlecen studij, ne glede na to ali je to potrebno ali ne, bi vecino teh "druzboslovcev" opravljalo delo s srednjo ali visjo solo, kot je bilo to redna praksa v prejsnjih generacijah. V mislih imam kup studijev s FDV-ja.

Razlika je tako velika kot razlika med tem, da izumis avto, in tem da se ga naucis vozit. Prvo je znanost. Drugo je obrt :)

derik
Prispevkov: 2044
Pridružen: 6.3.2010 9:04

Re: Fizika

Odgovor Napisal/-a derik »

Zakaj sploh ta delitev na ene in druge - humaniste in naravoslovce? Po mojem se to preveč poudarja.

problemi
Prispevkov: 4931
Pridružen: 24.8.2009 1:20

Re: Fizika

Odgovor Napisal/-a problemi »

derik napisal/-a:Zakaj sploh ta delitev na ene in druge - humaniste in naravoslovce? Po mojem se to preveč poudarja.
Se povsem strinjam, absolutno preveč. Že prej sem želel to omeniti in argumentirati, pa trenutno razmišljam o drugih stvareh, tako da ... Torej, prav nobene podlage ni za takšno početje. Mi nimamo nikakršne realne podlage, da bi lahko določili kaj je pomembneje.

Uporabniški avatar
kren
Prispevkov: 1651
Pridružen: 17.2.2005 12:54

Re: Fizika

Odgovor Napisal/-a kren »

Družboslovje le v redkih primerih ponuja takšne rezultate, da bi se jih dalo enostavno ponuditi na trg in z njimi tudi trgovati. Recimo kakšni tečaji tujih jezikov so še lahko umeščeni na trg, ampak z enakostjo pred zakonom in človekovimi pravicami se pa niti v principu ne da trgovati. Ampak marsikdo danes na kaj takega niti ne pomisli, ekonomija pa ljudi zavede v mišljenje, da je zato družboslovje odveč (ali pa vsaj nepotrebna poraba državnega denarja). To seveda ni res, ampak eden od razlogov za poglabljanje prepada med družboslovjem in naravoslovjem pa so pomoje tudi takšni zmotni sklepi in nerazumevanje pomankljivosti osnovnih predpostavk takega sklepanja.
Aniviller napisal/-a:To je vse res, je pa tudi res, da je v solah razmerje med naravoslovnimi in druzboslovnimi vedami krivicno.
Ne vem na kaj tu misliš: število ur naravoslovja in družboslovja je v OŠ enako. Srednje šole pa se razlikujejo glede na usmeritev, ampak na splošni gimnaziji pa je število ur enako. Razen če misliš, da ni nujno, da bi moralo biti enako (kar tudi ni v vseh državah, recimo v Rusiji je naravoslovja skoraj 3x več kot družboslovja*).
Aniviller napisal/-a:Se nekaj: ne metat humanisticnih ved in birokratskih obrti v isti kos. Prve so kot pravis bistvenega pomena za razvoj druzbe in vsega kar pride zraven. Druge so potrebne smo zato, ker je trenutni sistem zasnovan tako, da jih potrebuje. Gre za fundamentalno razliko med znanostjo in obrtjo - prve napredujejo in bogatijo nabor znanja za naslednje generacije, druge pa samo ucijo metod, ki se jih potem uporabi na delovnem mestu. Ce ne bi bil solski sistem tako usmerjen v dolg in razvlecen studij, ne glede na to ali je to potrebno ali ne, bi vecino teh "druzboslovcev" opravljalo delo s srednjo ali visjo solo, kot je bilo to redna praksa v prejsnjih generacijah. V mislih imam kup studijev s FDV-ja.

Razlika je tako velika kot razlika med tem, da izumis avto, in tem da se ga naucis vozit. Prvo je znanost. Drugo je obrt :)
Imaš prav, ampak tudi obrtnike potrebujemo. Zdi se mi, da te najbolj moti to, da imata fizik in diplomant evropskih študij (ker omenjaš FDV) enako stopnjo izobrazbe, ampak študij fizike je zahtevnejši. Iz tega vidika je diplomant FDV potem na boljšem, ampak nisem čisto prepričan kaj je pri tem zate sporno: da je glede na vloženo delo diplomant evropskih študij v boljšem gmotnem položaju (plače so vsaj v principu povezane s stopnjo izobrazbe), ali le to, da bi se moralo zahtevnejše študije bolj družbeno ceniti (kar se iz enake stopnje izobrazbe načeloma ne da razbrati)?

* Vir, str. 20, gre se za učence 12-14 let (pri starosti 9-11 let pa je število ur za obe področji približno enako)

Uporabniški avatar
Aniviller
Prispevkov: 7263
Pridružen: 15.11.2004 18:16

Re: Fizika

Odgovor Napisal/-a Aniviller »

kren napisal/-a:Imaš prav, ampak tudi obrtnike potrebujemo. Zdi se mi, da te najbolj moti to, da imata fizik in diplomant evropskih študij (ker omenjaš FDV) enako stopnjo izobrazbe, ampak študij fizike je zahtevnejši. Iz tega vidika je diplomant FDV potem na boljšem, ampak nisem čisto prepričan kaj je pri tem zate sporno: da je glede na vloženo delo diplomant evropskih študij v boljšem gmotnem položaju (plače so vsaj v principu povezane s stopnjo izobrazbe), ali le to, da bi se moralo zahtevnejše študije bolj družbeno ceniti (kar se iz enake stopnje izobrazbe načeloma ne da razbrati)?
Ne to, samo trdim da nekatere zadeve niso upraviceno na univerzitetnem nivoju, s cimer se podaljsuje cas studija za opravljanje istega poklica, ki ga je mogoce opravljat s srednjo ali visjo solo. V zadnjem casu je dejavnik tudi to, da s tem tudi za solnine odhaja veliko denarja iz denarne blagajne, ceprav bo mogoce 80% diplomantov delalo na delovnih mestih tipa "tajnica".
kren napisal/-a:Ne vem na kaj tu misliš: število ur naravoslovja in družboslovja je v OŠ enako. Srednje šole pa se razlikujejo glede na usmeritev, ampak na splošni gimnaziji pa je število ur enako. Razen če misliš, da ni nujno, da bi moralo biti enako (kar tudi ni v vseh državah, recimo v Rusiji je naravoslovja skoraj 3x več kot družboslovja*).
Kar je eden izmed razlogov, da ima Rusija enega najmocnejsih fizikalnih programov na svetu, kar se vidi tako v bazicnih raziskavah, kot zgodovinsko (vesoljska hladna vojna).

Eno izmed nesorazmerij je to, da v 4. letniku zgodovina in 2. tuji jezik ostaneta obvezna, naravoslovje je pa v celoti izbirno (pri tem osnovnih fiksnih 3 predmetov, ki vkljucujejo matematiko in 2(!) jezika, ne stejem). Vsaj na vecini programov.

Uporabniški avatar
kren
Prispevkov: 1651
Pridružen: 17.2.2005 12:54

Re: Fizika

Odgovor Napisal/-a kren »

Aniviller napisal/-a:Ne to, samo trdim da nekatere zadeve niso upraviceno na univerzitetnem nivoju, s cimer se podaljsuje cas studija za opravljanje istega poklica, ki ga je mogoce opravljat s srednjo ali visjo solo. V zadnjem casu je dejavnik tudi to, da s tem tudi za solnine odhaja veliko denarja iz denarne blagajne, ceprav bo mogoce 80% diplomantov delalo na delovnih mestih tipa "tajnica".
Pa saj to se dogaja na vseh študijih: študiraš nekaj, potem pa večino tistega kar si se naučil tako ali tako nikoli ne rabiš. Tudi niso FDVjevci edini, ki opravljajo dela, ki bi jih brez težav opravljali z nižjo stopnjo izobrazbe in krajšim šolanjem. Recimo za večino programerjev velja isto, 2-letna šola bi bila več kot dovolj (če niti ne omenjam tega, da se s programiranjem ukvarja tudi veliko takih, ki sploh niso študirali računalništva, ampak kaj drugega). Ali pa matematika: če bo katerikoli diplomant matematike kadarkoli potreboval Tietzejev razširitveni izrek, potem mu je kratkomalo za čestitati. Ustreznost izobraževanja je še najbolj odvisna od povpraševanja na trgu dela, ampak jaz nisem za to, da se univerzo podreja potrebam v gospodarstvu. To bi bil le nadomestek tega, da se šolstvo privatizira, kar je po mojem velika napaka.
Koliko denarja gre za šolnine pa ne vem, to se bom moral še informirati.
Aniviller napisal/-a:Eno izmed nesorazmerij je to, da v 4. letniku zgodovina in 2. tuji jezik ostaneta obvezna, naravoslovje je pa v celoti izbirno (pri tem osnovnih fiksnih 3 predmetov, ki vkljucujejo matematiko in 2(!) jezika, ne stejem). Vsaj na vecini programov.
Imaš prav, to je nesorazmerje v prid družboslovja. Zaradi tega je skupno cca 300 ur več družboslovja (če 2. tuj jezik štejemo pod družboslovje).
Če bi bilo namesto tega 150 ur več fizike, potem bi ZdravaPamet verjetno bolje zvozil skozi učni načrt. ;)

ZdravaPamet
Prispevkov: 2842
Pridružen: 16.8.2004 19:41

Re: Fizika

Odgovor Napisal/-a ZdravaPamet »

kren napisal/-a:Če bi bilo namesto tega 150 ur več fizike, potem bi ZdravaPamet verjetno bolje zvozil skozi učni načrt. ;)
Predvsem bi bil lahko temeljit. Seveda bi moral nujno paktirati z matematiki.

Ko je bilo govora o Rusiji. Ja, nekdanja Sovjetska zveza je zelo veliko delala na fiziki (čeprav ni bilo vse tako rožnato, kar potrjuje biografija Leva Landaua). Jaz vedno primerjam njihovo fizikalno izobraževanje na podlagi knjig in knjigic, ki so jih tedaj izdali za laične bralce ter učence in dijake, ki "hočejo več". Slavna založba MIR ima goro teh knjig. Pri nas imamo DMFA. Ki ima nekaj lepih reči. Ampak, roko na srce, večinoma so napisane zaradi dobička, ne zato, ker bi avtorji radi poučevali. Tak vtis imam jaz.

Nimamo nobene "fizikalne" gimnazije? Jasno. Saj tudi nimamo univerzitetnih programov, ki bi nadaljevali tam, kjer so gimnazijci končali. Prvi letnik študija fizike je pri nas tako rekoč izguba časa. Res je kvečjemu, da infinitezimalni račun malo več uporabljaš oziroma ga sploh začneš, če ga že nisi prej. Okej, pa (lirično) analizo imaš, ki jo enkrat pač moraš izkusiti, saj je lepa.
Pa ne me zdaj razumeti, da na vsak način hočem odvode in integrale in diferencialne enačbe v prvem letniku gimnazije. Ne. Morda v tretjem letniku. Samo je treba prilagoditi program matematike. Kot je Aniviller rekel, vključiti nazaj vse tisto, kar so zadnjih nekaj desetletij pulili ven. In resno razmisliti, kako je najbolje približati kurs matematike fiziki. (Govorim kot fizik. Matematiki bi seveda rekli čisto obratno. Ampak to je vse prav. Bi pač imeli še matematični program.)
Samo pri tolikih programih bi se spet razpasla birokracija in ne vem kaj še vse. ...

**Mogoče še nekaj. Enkrat sem razmišljal, kdaj bi bilo pri fiziki najbolje uvesti odvod funkcije. Ivan Kuščer v svojem učbeniku za srednje šole to naredi že čisto na začetku, v prvem letniku, ko razlaga hitrost telesa v neki točki trajektorije. In mislim, da ima prav. Prav lepo bi se to dalo razložiti. In s tem bi jim razložili še pomeni diferenčnega količnika delta nekaj/delta nekaj drugega, ki se stalno pojavlja.
Samo a si predstavljate, koliko hude krvi bi bilo, če bi neki profesor v prvem letniku dijakom razlagal odvod. Formalno tega seveda ne bi mogel storiti na zadovoljiv način, ker dijaki poznajo le linearno funkcijo (v resnice je ne, ker to so v osnovni šoli "bolj malo delali" ;) ), ampak brez problema se da na lep intuitiven način razložiti , da je to smerni koeficient tangente v kateri koli točki poljubne (odvedljive) funkcije. Pač ne bi mogli s tem preveč računati razen morda za kvadratno parabolo. Samo tretjo uro bi se profesor znašel pred ravnateljem, ker presega učni načrt oziroma uči reči, "ki so za faks". Kar pa niso. Kuščer jih ima v prvem delu učbenika. In tudi integral ima!
**

Skratka, v zadnjih dvajsetih letih (naj Janša reče, kar hoče..) nismo naredili nič dobrega za šolstvo, razen dvignili plače profesorjem. In tako smo izgubili dve desetletji.

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14610
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Re: Fizika

Odgovor Napisal/-a shrink »

kren napisal/-a:Kar se tiče zaposlitvenih možnosti v družboslovju (in naravoslovju) pa sem ravno te dni brskal za takšnimi podatki. Tole preglednico sem sestavil iz podatkov na ZRSZ, gre se za število iskalcev zaposlitve iz različnih področij (in glede na izobrazbo). Potem sem pogledal še na Statistični urad RS, kjer imajo podatke o številu diplomantov v letu 2011 na različnih področjih. Če pogledamo razmerje med številom iskalcev zaposlitve in številom diplomantov bomo dobili okvirno sliko kako hitro eni ali drugi dobijo zaposlitev (manjše kot je razmerje, hitreje so dobili službo). Žal podatkov le za fizike nimam, ker so grupirani v splošno skupino 'naravoslovci' oz. 'znanost, matematika in računalništvo' (ZRSZ in SURS, respectively). Tole so podatki za splošnejše skupine, kamor spadajo tudi fiziki:

Kemiki+naravoslovci+računalničarji: 664 (ZRSZ)
Znanost, matematika in računalništvo: 1269 (SURS)

Razmerje je torej 664/1269 = 0.52. Za primerjavo iz področja družboslovja:

Družboslovci+ekonomisti+pravniki: 6260 (ZRSZ)
Družbene vede, poslovne vede in pravo: 8945 (SURS)

Razmerje je približno 0.70, torej vidno slabše kot prva skupina. Ampak potrebno je povedati tudi tole: če k skupini naravoslovcev pridružimo tudi električarje, gradbenike, mehanike in strojnike pa se razmerje poslabša na 0.67, torej skoraj toliko kot je pri skupini družboslovja. Če pa bi izračunali razmerje le za te skupine, bi dobili številko 0.77 (kar je očitno še slabše kot pri družboslovcih). Torej razlike glede zaposljivosti pri različnih naravoslovnih poklicih so tako velike kot so razlike med naravoslovnimi in družboslovnimi poklici. Zaradi tega je po mojem izjava, da so družboslovci na trgu dela v kaj bistveno slabšem položaju kot pa naravoslovci, neupravičena. Stvar je odvisna od čisto konkretnega poklica, v nekem povprečju pa bistvenih razlik ni videti.
Vprašljivo je, če taka analiza sploh odraža realno sliko glede zaposljivosti. Na blogu sem že omenil navedbe iz nedavnega članka (za tiste, ki ga še niste prebrali: temeljna ugotovitev članka, da je več brezposelnih naravoslovcev kot družboslovcev je seveda tendenciozna, saj med družboslovce novinarja očitno ne uvrščata ekonomistov in pravnikov):

"Analiza zaposljivosti diplomantov Univerze v Ljubljani je pokazala, da se najlažje zaposlijo zdravniki, računalničarji, tehnologi in gradbeniki ter pravniki. Najtežje dobijo službo socialni delavci, varnostniki, humanisti in umetniki."

Med najbolj zaposljivimi so pač (še vedno) vse drugo prej kot družboslovni kadri.

Uporabniški avatar
kren
Prispevkov: 1651
Pridružen: 17.2.2005 12:54

Re: Fizika

Odgovor Napisal/-a kren »

Številke, ki sem jih uporabil so uradni podatki ZRSZ in SURS in niso povzeti po tistem kar so na RTV zapisali. Njihov članek je precej površen in vsebuje kup slabo definiranih izrazov. Npr. ne ve se kaj je sploh mišljeno s termini "tehnologi", "humanisti", ali pa kaj sploh za njih pomeni "zaposljivost" (vse te nedefinirane izraze uporablja tudi navedeni citat). Če se skupine po svoje priredi se s številkami lahko manipulira (v katerokoli smer). Podatki, ki jih ponujata ZRSZ in SURS pa so precej bolj jasni. Iskalci zaposlitve so na ZRSZ razvrščeni po stopnji izobrazbe in nazivu, SURS pa uporablja klasifikacijo ISCED 97 in zato se točno ve o čem je govora. To sem pri izračunu upošteval in kakšnih večjih težav pri tem ne vidim. Manjše težave pa so prisotne: npr. stanje na ZRSZ je trenutno, SURS pa daje število diplomantov v celem letu. Ampak to ni nič usodnega, saj je večina diplomantov na zavodu kar nekaj mesecev, pa tudi razporejeni so čez celo leto. Je še nekaj takih pomankljivosti (npr. na zavodu niso samo novopečeni diplomanti, ampak tudi tisti ki nimajo več službe) in zato je v tistem razmerju manjša negotovost, ampak večjih in usodnih problemov pa ne vidim.

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14610
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Re: Fizika

Odgovor Napisal/-a shrink »

kren napisal/-a:Številke, ki sem jih uporabil so uradni podatki ZRSZ in SURS in niso povzeti po tistem kar so na RTV zapisali. Njihov članek je precej površen in vsebuje kup slabo definiranih izrazov. Npr. ne ve se kaj je sploh mišljeno s termini "tehnologi", "humanisti", ali pa kaj sploh za njih pomeni "zaposljivost" (vse te nedefinirane izraze uporablja tudi navedeni citat). Če se skupine po svoje priredi se s številkami lahko manipulira (v katerokoli smer).
Kljub površnosti članka dvomim, da je citat, ki sem ga navedel, plod njihove samostojne analize, ampak po vsej verjetnosti temelji na analizi, ki jo je izvedel nekdo drug; na nečem podobnem, kot je recimo tale analiza izpred nekaj let:

http://www.dnevnik.si/zaposlitve_in_kar ... 1042298504

In prav zanimivo je, da so na prvih mestih po zaposljivosti še vedno "računalničarji, tehnologi in gradbeniki", "poslovodij in upravljalcev" pa ni več; če primerjamo z navedbo v članku na RTV. Na tej osnovi je možno sklepati, da se je v petih letih zaposljivost družboslovcev še poslabšala, kar je seveda v nasprotju s tvojim sklepanjem.
Podatki, ki jih ponujata ZRSZ in SURS pa so precej bolj jasni. Iskalci zaposlitve so na ZRSZ razvrščeni po stopnji izobrazbe in nazivu, SURS pa uporablja klasifikacijo ISCED 97 in zato se točno ve o čem je govora. To sem pri izračunu upošteval in kakšnih večjih težav pri tem ne vidim. Manjše težave pa so prisotne: npr. stanje na ZRSZ je trenutno, SURS pa daje število diplomantov v celem letu. Ampak to ni nič usodnega, saj je večina diplomantov na zavodu kar nekaj mesecev, pa tudi razporejeni so čez celo leto. Je še nekaj takih pomankljivosti (npr. na zavodu niso samo novopečeni diplomanti, ampak tudi tisti ki nimajo več službe) in zato je v tistem razmerju manjša negotovost, ampak večjih in usodnih problemov pa ne vidim.
Ta tvoja analiza se mi glede zaposljivosti ne zdi merodajna; poleg težav, ki si jih sam izpostavil, temelji tudi na določenih predpostavkah, ki so vprašljive: npr. "da je večina diplomantov na zavodu kar nekaj mesecev".

Uporabniški avatar
kren
Prispevkov: 1651
Pridružen: 17.2.2005 12:54

Re: Fizika

Odgovor Napisal/-a kren »

shrink napisal/-a:Kljub površnosti članka dvomim, da je citat, ki sem ga navedel, plod njihove samostojne analize, ampak po vsej verjetnosti temelji na analizi, ki jo je izvedel nekdo drug; na nečem podobnem, kot je recimo tale analiza izpred nekaj let:

http://www.dnevnik.si/zaposlitve_in_kar ... 1042298504

In prav zanimivo je, da so na prvih mestih po zaposljivosti še vedno "računalničarji, tehnologi in gradbeniki", "poslovodij in upravljalcev" pa ni več; če primerjamo z navedbo v članku na RTV. Na tej osnovi je možno sklepati, da se je v petih letih zaposljivost družboslovcev še poslabšala, kar je seveda v nasprotju s tvojim sklepanjem.
Članek na RTV daje nasprotujoče si informacije: po eni strani pravijo, da je družboslovcev manj nezaposlenih in da hitreje dobijo delo, ampak med zaposljivimi poklici pa navedejo skoraj samo naravoslovne poklice. Na podlagi takih nasprotujočih si informacij se ne da nič sklepati in najbolje je poiskati boljše vire.
shrink napisal/-a:Ta tvoja analiza se mi glede zaposljivosti ne zdi merodajna; poleg težav, ki si jih sam izpostavil, temelji tudi na določenih predpostavkah, ki so vprašljive: npr. "da je večina diplomantov na zavodu kar nekaj mesecev".
Ta predpostavka ni vprašljiva. Leta 2007 je v prvih 3 mesecih po diplomi dobilo delo 46% diplomantov, 54% pa jih je iskalo delo več kot 3 mesece. Danes je situacija slabša, torej lahko mirno predpostavimo, da je večina diplomantov na zavodu vsaj 3-4 mesece.

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14610
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Re: Fizika

Odgovor Napisal/-a shrink »

kren napisal/-a:Članek na RTV daje nasprotujoče si informacije: po eni strani pravijo, da je družboslovcev manj nezaposlenih in da hitreje dobijo delo, ampak med zaposljivimi poklici pa navedejo skoraj samo naravoslovne poklice. Na podlagi takih nasprotujočih si informacij se ne da nič sklepati in najbolje je poiskati boljše vire.
V bistvu je članek problematičen zgolj v tem, da ne definira, kaj šteje pod družboslovje in kaj pod naravoslovje(in zato je pač tendenciozen). Na blogu si se tudi sam strinjal, da so podatki za družboslovje pravi, če sta izključeni pravo in ekonomija. Ravno tako je povsem verjetno, da pod naravoslovje ne štejejo tehnike, medicine in še česa, zato so informacije lahko povsem zanesljive.
Ta predpostavka ni vprašljiva. Leta 2007 je v prvih 3 mesecih po diplomi dobilo delo 46% diplomantov, 54% pa jih je iskalo delo več kot 3 mesece. Danes je situacija slabša, torej lahko mirno predpostavimo, da je večina diplomantov na zavodu vsaj 3-4 mesece.
Seveda je: če nekdo dobi delo v prvih 3 mesecih po diplomi, to ne nujno pomeni, da je 3 mesece visel na zavodu (prej nasprotno). Zato lahko korelacija med št. diplomantov in št. iskalcev zaposlitve na zavodu daje povsem napačne sklepe.

Drugače pa je za 2007 merodajna analiza, ki jo navaja članek v Dnevniku. Tako takrat kot očitno tudi danes na lestvici zaposljivosti prednjačijo nedružboslovni kadri.

Uporabniški avatar
kren
Prispevkov: 1651
Pridružen: 17.2.2005 12:54

Re: Fizika

Odgovor Napisal/-a kren »

shrink napisal/-a:V bistvu je članek problematičen zgolj v tem, da ne definira, kaj šteje pod družboslovje in kaj pod naravoslovje(in zato je pač tendenciozen). Na blogu si se tudi sam strinjal, da so podatki za družboslovje pravi, če sta izključeni pravo in ekonomija. Ravno tako je povsem verjetno, da pod naravoslovje ne štejejo tehnike, medicine in še česa, zato so informacije lahko povsem zanesljive.
Če niso šteli vsaj enega dela tehnike (gradbeniki, električarji ali mehaniki in strojniki) potem se številke tudi za naravoslovce ne ujemajo: jih je le polovica tistega kar so zapisali na RTV. Članek je slab, ne vem zakaj bi ga v enem delu upošteval v drugem pa ne.
shrink napisal/-a:Seveda je: če nekdo dobi delo v prvih 3 mesecih po diplomi, to ne nujno pomeni, da je 3 mesece visel na zavodu (prej nasprotno). Zato lahko korelacija med št. diplomantov in št. iskalcev zaposlitve na zavodu daje povsem napačne sklepe.
Nekateri res ne grejo na zavod, ampak to je za vsa področja enako in tu ne pride do nobenih popačenj. Sicer pa povprečen čas na zavodu niti ni toliko važen: če se v kakšnem poklicu hitro dobi delo, potem je tega kadra na zavodu pač toliko manj in to se v razmerju št. iskalcev / št. diplomantov pač vidi, ker je nižje.
shrink napisal/-a:Drugače pa je za 2007 merodajna analiza, ki jo navaja članek v Dnevniku. Tako takrat kot očitno tudi danes na lestvici zaposljivosti prednjačijo nedružboslovni kadri.
Stanje v letu 2007 je bilo drugačno kot danes in zato je drugačna tudi lestvica zaposljivosti. Npr. zlom prenapihnjenega gradbeništva je najbolj prizadel tehnični kader.

qg
Prispevkov: 786
Pridružen: 13.1.2006 20:05

Re: Fizika

Odgovor Napisal/-a qg »

Problem družboslovja je, da so bolj nejasna merila uspešnosti. Tako na površje priplavajo manj uspešni, kot bi sicer lahko. To pa se pozna recimo v vodenju države. Tudi delo je težje meriti in zato se dela manj, kot bi se lahko. Zato tja tudi hodijo takšni, ki jim v naravoslovju in v tehniki ne bi uspelo.

Sicer pa družboslovje je lahko koristno.

Odgovori