REŠIMO SLOVENIJO

Argumentirane razprave o filozofskih vprašanjih.
Odgovori
Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: REŠIMO SLOVENIJO

Odgovor Napisal/-a vojko »

Rock napisal/-a:
GJ napisal/-a:
Rock napisal/-a:Rimsko pravo je eden od veličastnih temeljev vsega svetovnega prava. - Prek ti. občepravne doktrine je veljalo kot pozitivno pravo še do izpred sprejetja nemškega BGB.
Ja, saj...
Sprašujem te, če se strinjaš, da so Kristusa gospoda našega povsem pravno formalno upravičeno križali?
Na to ti hočem z veseljem odgovoriti ne pod temo Rešimo Slovenijo, ampak pod kako drugo.
Razlog, zakaj ga slavimo razpetega na razpelo kot fetiš, pa je jasno sporočilo ostalim Kristjanom in tudi ne kristjanom kaj pomeni upravičeno križanje! Lep dan vsem...
Najprej, križ (z J. ali brez) ni fetiš. - Zakaj je križ postal simbol ponosa (in ne poraza - takoj po aretaciji in obsodbi - križanju so bili "kristjani" preplašeni, obupani, na robu izginotja), pa ti bo znal dobro odgovoriti kak teolog. Naj ima priložnost za to.
:lol: :lol: :lol: :lol:

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: REŠIMO SLOVENIJO

Odgovor Napisal/-a vojko »

Rock napisal/-a:
vojko napisal/-a:Žal premalo poznam Žižka, da bi se upal lotiti takšne zahtevne komparacije, Edova tolmačenja pa so seveda irelevantna. Edo je bil namreč vaški učitelj...
Če z Edom misliš Edvarda Kardelja:
ne da bi ga branil (je bil eden od glavnih odgovornih za pomore in za splošni zgodovinski zaostanek jugoslovanskih narodov po koncu 2. sv. vojne),
a če ga primerjamo z Marxom: se le-ta lahko skrije: Marx je imel napačne ideje, neprecizno izražanje, protislovnosti (vse, kar je tipično za slabega, slono-koščenega in puhlega filozofa);
Kardelj je oče zvezne Ustave SFRJ iz leta 1974 - teoretično je, z vidika radikalne politične levice, ta ustava grandiozno sestavljena: človek ne bi verjel, da je bilo možno in mogoče, da je SFRJ razpadla.
Mnenja ekspertov sem vedno cenil... :lol: :lol: :lol: :lol:

mirko
Prispevkov: 483
Pridružen: 1.9.2004 13:38

Re: REŠIMO SLOVENIJO

Odgovor Napisal/-a mirko »

Rock napisal/-a:Brez Marxa bi bil svet mnogo lepši. - Napaka drugih: da so preveč popustili tistim, ki so se poslužili njegovih idej.
Nisem neki strokovnjak za Marxa, nekaj pa mi je ostalo iz srednješolskih časov, zato vseeno še moj pogled. V čem je napaka drugih: da so sploh dopustili, da so Marxove ideje nastale. Kaj je sploh osnovna Marxova ideja? Da je treba svet spremeniti. "Filozofi so svet samo različno interpretirali, gre za to, da ga spremenimo". Kaj je treba v svetu spremeniti? To, da nekateri lahko uživajo v ekstremnem ugodju na račun drugih, ki morajo zaradi tega ekstremno trpeti. Na kakšen način svet spremeniti? Tega pa Marx ne ve. Sicer v to nisem popolnoma prepričan, morda celo ima kakšen predlog, ampak če se prav spomnim, je "diktaturo proletariata" vpeljal Engels. Kaj ima pri tem znanost? Do tukaj nič. Po drugi strani Marxu ne moremo odrekati pravilnih napovedi določenih pojavov v kapitalističnem sistemu. Poleg tega so nekatere ideje res zanimive (odtujitev dela, vzbujanje umetnih potreb, hiperprodukcija....).
Skratka, jaz bi nekako ločil Marxa znanstvenika in Marxa revolucionarja. Prvemu moramo določene stvari priznati, lahko da v njegovem delu najdemo tudi kakšno napako (podobno kot je zgodba z znamenitim lordom Kelvinom). Drugemu moramo priznati najmanj dober namen. Ne vem, če je Marx sam zaradi svojih idej komurkoli hotel kaj žalega. Dejstvo pa je, da so nekateri drugi povzročali veliko hudega in se pri tem na Marxa sklicevali. Kot jaz dojemam Marxa (ne vem, koliko pa moja predstava ustreza objektivnim dejstvom, marsičesa najbrž ne poznam), je zame on v bistvu tragična figura, primer za pregovor, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: REŠIMO SLOVENIJO

Odgovor Napisal/-a vojko »

mirko napisal/-a:
Rock napisal/-a:Brez Marxa bi bil svet mnogo lepši. - Napaka drugih: da so preveč popustili tistim, ki so se poslužili njegovih idej.
Nisem neki strokovnjak za Marxa, nekaj pa mi je ostalo iz srednješolskih časov, zato vseeno še moj pogled. V čem je napaka drugih: da so sploh dopustili, da so Marxove ideje nastale. Kaj je sploh osnovna Marxova ideja? Da je treba svet spremeniti. "Filozofi so svet samo različno interpretirali, gre za to, da ga spremenimo". Kaj je treba v svetu spremeniti? To, da nekateri lahko uživajo v ekstremnem ugodju na račun drugih, ki morajo zaradi tega ekstremno trpeti. Na kakšen način svet spremeniti? Tega pa Marx ne ve. Sicer v to nisem popolnoma prepričan, morda celo ima kakšen predlog, ampak če se prav spomnim, je "diktaturo proletariata" vpeljal Engels. Kaj ima pri tem znanost? Do tukaj nič. Po drugi strani Marxu ne moremo odrekati pravilnih napovedi določenih pojavov v kapitalističnem sistemu. Poleg tega so nekatere ideje res zanimive (odtujitev dela, vzbujanje umetnih potreb, hiperprodukcija....).
Skratka, jaz bi nekako ločil Marxa znanstvenika in Marxa revolucionarja. Prvemu moramo določene stvari priznati, lahko da v njegovem delu najdemo tudi kakšno napako (podobno kot je zgodba z znamenitim lordom Kelvinom). Drugemu moramo priznati najmanj dober namen. Ne vem, če je Marx sam zaradi svojih idej komurkoli hotel kaj žalega. Dejstvo pa je, da so nekateri drugi povzročali veliko hudega in se pri tem na Marxa sklicevali. Kot jaz dojemam Marxa (ne vem, koliko pa moja predstava ustreza objektivnim dejstvom, marsičesa najbrž ne poznam), je zame on v bistvu tragična figura, primer za pregovor, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni.

Ve načelno, v principu, toda bil je daleč preveč resen znanstvenik, da bi se spuščal v ugibanja o podrobni izgranji neke bodoče pravične brezrazredne družbe. S svojim genialnim kolegom Newtonom bi gotovo tudi on odgovoril, če bi ga o tem povprašali: »Hypotheses non fingo
Sestava, delovanje, konkretna organizacija, družbeno-ekonomska razmerja takšne futuristične družbe so povezana s toliko neznankami, da bi to bilo prerokovanje iz kart ali kristalne krogle, torej neznanstveno ali vsaj psevdoznastveno.
Sicer v to nisem popolnoma prepričan, morda celo ima kakšen predlog, ampak če se prav spomnim, je "diktaturo proletariata" vpeljal Engels.
Ne, termin je skoval Joseph Weydemeyer, Marxov sodelavec in odgovorni urednik pri Neue Rheinische Zeitung. Marksistični pojem diktatura proletariata ima drugačen semantičen smisel, kot starorimski »dictatura«. V Rimski republiki je bil »dictator« (“tisti, ki vlada”), visoki voljeni državni upravnik z neomejenimi pooblastili (magistratus extraordinarius) za opravljanje vseh državniških poslov, ki so presegala tiste, ki jih je imel navadni visoki državni upravnik (magistratus ordinarius).

V marksističnem pomenskem polju predstavlja diktatura proletariata prehodno fazo od »diktature buržoazije« v kapitalizmu, kjer seveda zasebna lastnina proizvajalnih sredstev pripelje do monopola gospodarske moči (čeprav včasih znotraj demokratičnega parlamenta) kapitalističnega razreda. S produkcijskimi sredstvi pod demokratičnim nadzorom bi politična moč prešla v roke večinskega delavskega razreda. Ali bodo kapitalisti ostali brez lastninskih upravičenj in državljanskih pravic, je odvisno od posebnih okoliščin v konkretni državi. Lenin je recimo zagovarjal državljanske pravice vključno z volilno pravico za razlaščene kapitaliste, ki ne sodelujejo v produkciji, toda le v visoko razvitih Zahodnih državah. Ocenil je, da v Rusiji takoj po Oktobrski revoluciji ni bilo pogojev za to.
Kaj ima pri tem znanost? Do tukaj nič. Po drugi strani Marxu ne moremo odrekati pravilnih napovedi določenih pojavov v kapitalističnem sistemu. Poleg tega so nekatere ideje res zanimive (odtujitev dela, vzbujanje umetnih potreb, hiperprodukcija....).
Skratka, jaz bi nekako ločil Marxa znanstvenika in Marxa revolucionarja. Prvemu moramo določene stvari priznati, lahko da v njegovem delu najdemo tudi kakšno napako (podobno kot je zgodba z znamenitim lordom Kelvinom). Drugemu moramo priznati najmanj dober namen. Ne vem, če je Marx sam zaradi svojih idej komurkoli hotel kaj žalega. Dejstvo pa je, da so nekateri drugi povzročali veliko hudega in se pri tem na Marxa sklicevali. Kot jaz dojemam Marxa (ne vem, koliko pa moja predstava ustreza objektivnim dejstvom, marsičesa najbrž ne poznam), je zame on v bistvu tragična figura, primer za pregovor, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni.
S poskusom ločevanja Marxa na »znanstvenika« in na Marxa »revolucionarja« si odprl never-ending story znotraj samega marksizma, pa tudi izven njega, ki še danes ni končana. Še danes se vodijo žolčne polemike o tej vroči temi. Analiza teh obširnih in eruditivnih diskusij presega okvir tega posta, če pa boš malo pogooglal, boš gotovo našel kaj o tem.

Jaz bom samo navedel misel enega največjih makroekonomistov XX. st. Josepha Schumpetra (ki sploh ni bil marksistični ekonomist, ravno nasprotno!) o tej temi:

«Težava ni – kot bi kdo lahko pomislil - v tem, da se marksistična ekonomika drži hladno v sijajni osami in da se ne more primerjati z ostalimi deli, ki jih moramo obravnavati./…/ Težava ni v tem, da je on tudi sociolog./…/Težava je v tem, da v primeru Marxa izgubimo nekaj, kar je bistveno za razumevanje, če razbijemo njegov sistem na njegove sestavne dele in vsakemu od njih damo izdvojeno mesto, kot to zahteva naš postopek. V določeni meri je tako pri vsakem avtorju: celota je več od vsote delov. Toda samo v Marxovem primeru je izguba, ki tako nastane, bistvenega pomena, ker se celota njegove vizije, kot totalnost, potrjuje v vsakem detajlu in je prav to vir intelektualne privlačnosti, ki jo občuti vsak, prijatelj ali sovražnik, ki ga študira./…/ Toda njegova aktivnost v kreiranju vere po eni strani in njegova aktivnost v kreiranju politike in agitacije po drugi strani, sta nerazdružljivo prepleteni z njegovo analitično aktivnostjo. To je tako do te mere, da se postavlja vprašanje, ali se sploh lahko naziva analitik./…/
Nikakršnega smisla nima pazljivo branje izbranih odlomkov Marxovih spisov, ali celo pazljivo branje samo prvega zvezka Kapitala. Vsak ekonomist, ki sploh želi študirati Marxa, se mora vdati, da zbrano prebere vse tri zvezke Kapitala in vse tri zvezke Teorij o višku vrednosti. Dalje, nima nikakršnega smisla lotiti se Marxa brez priprav. Ne samo, da je on težak avtor, zaradi narave njegovega znanstvenega aparata ga ni mogoče razumeti brez dobrega poznavanja ekonomske znanosti njegove epohe, posebno Ricarda in ekonomske teorije sploh. To je toliko važnejše, ker se nujnost tega ne pojavlja na površini. Na drugi strani mora biti bralec oprezen, da ga ne zavedejo sledovi heglovske terminologije. /…/ Včasih uporablja (heglovske, op. V.)termine v njihovem specifičnem heglovskem pomenu, toda bralec, ki jih jemlje v njihovem običajnem smislu, ne zadene Marxovega pomena.«
(J. Schumpeter: Povijest ekonomske analize, I, Informator, ZG 1975, str. 325 et passim)

Ker sem opazil, da si erudit, neindoktriniran in podjeten forumaš, odprt za drugačnost, ti predlagam poslušanje 12 predavanj na temo branja Marxovega KAPITALA za postdiplomce, ki ga je pripravil in briljantno izvedel Professor of Anthropology & Geography at the Graduate Center of the City University of New York (CUNY), Director of The Center for Place, Culture and Politics dr. David Harvey leta 2010 na City University of New York. Gre za vrhunskega poznavalca Marxa, saj se Harvey z njim ukvarja že več kot 40 let!
http://davidharvey.org/2008/06/marxs-capital-class-01/
Dosti intelektualnega užitka ti želim! :D :wink:

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: REŠIMO SLOVENIJO

Odgovor Napisal/-a Rock »

vojko napisal/-a:Lili (rock) se je trudil povedati:
Vem, da boli in skeli do neizdržljivosti...toda dejstva so trmasta stvar.
Dejstva nimajo prilastkov, ampak zahtevajo upoštevanje.
Drugo je trditev o dejstvih - trditev je treba najprej dokazati; prej ne govorimo o dejstvih, ampak o vezanju otrobov.
Scheisse, Scheisse meine Taube weisse. :lol: :lol: :lol: :lol: :lol:
Otrob, čestitam za domiselno samokritiko.

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: REŠIMO SLOVENIJO

Odgovor Napisal/-a Rock »

mirko napisal/-a:
Rock napisal/-a:Brez Marxa bi bil svet mnogo lepši. - Napaka drugih: da so preveč popustili tistim, ki so se poslužili njegovih idej.
Nisem neki strokovnjak za Marxa, nekaj pa mi je ostalo iz srednješolskih časov, zato vseeno še moj pogled. V čem je napaka drugih: da so sploh dopustili, da so Marxove ideje nastale. Kaj je sploh osnovna Marxova ideja? Da je treba svet spremeniti. "Filozofi so svet samo različno interpretirali, gre za to, da ga spremenimo". Kaj je treba v svetu spremeniti? To, da nekateri lahko uživajo v ekstremnem ugodju na račun drugih, ki morajo zaradi tega ekstremno trpeti. Na kakšen način svet spremeniti? Tega pa Marx ne ve. Sicer v to nisem popolnoma prepričan, morda celo ima kakšen predlog, ampak če se prav spomnim, je "diktaturo proletariata" vpeljal Engels. Kaj ima pri tem znanost? Do tukaj nič. Po drugi strani Marxu ne moremo odrekati pravilnih napovedi določenih pojavov v kapitalističnem sistemu. Poleg tega so nekatere ideje res zanimive (odtujitev dela, vzbujanje umetnih potreb, hiperprodukcija....).
Skratka, jaz bi nekako ločil Marxa znanstvenika in Marxa revolucionarja. Prvemu moramo določene stvari priznati, lahko da v njegovem delu najdemo tudi kakšno napako (podobno kot je zgodba z znamenitim lordom Kelvinom). Drugemu moramo priznati najmanj dober namen. Ne vem, če je Marx sam zaradi svojih idej komurkoli hotel kaj žalega. Dejstvo pa je, da so nekateri drugi povzročali veliko hudega in se pri tem na Marxa sklicevali. Kot jaz dojemam Marxa (ne vem, koliko pa moja predstava ustreza objektivnim dejstvom, marsičesa najbrž ne poznam), je zame on v bistvu tragična figura, primer za pregovor, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni.
To je preveč lepa apologija Marxa.
Tudi "stališče", da so drugi (npr. v SZ) zgolj zlorabili "odlične" Marxove ideje, ne vzdrži.

Bistvo Marxove ideologije je namreč odprava zasebne lastnine z nasilnimi sredstvi. - Kar je zmota. Zato nadaljnja razprava (o drugih Marxovih "idejah" - ki so sekundarnega pomena in predstavljajo ponavljanja drugih, ali so nesistemski detajli, ali nejasne trditve, ali protislovja, ali čiste napake) ni potrebna.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: REŠIMO SLOVENIJO

Odgovor Napisal/-a vojko »

Rock napisal/-a:
vojko napisal/-a:Lili (rock) se je trudil povedati:
Vem, da boli in skeli do neizdržljivosti...toda dejstva so trmasta stvar.
Dejstva nimajo prilastkov, ampak zahtevajo upoštevanje.
Drugo je trditev o dejstvih - trditev je treba najprej dokazati; prej ne govorimo o dejstvih, ampak o vezanju otrobov.
Scheisse, Scheisse meine Taube weisse.
Otrob, čestitam za domiselno samokritiko.
:lol: :lol: :lol: :lol: :lol:

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: REŠIMO SLOVENIJO

Odgovor Napisal/-a Rock »

vojko napisal/-a:
mirko napisal/-a:
Rock napisal/-a:Brez Marxa bi bil svet mnogo lepši. - Napaka drugih: da so preveč popustili tistim, ki so se poslužili njegovih idej.
Nisem neki strokovnjak za Marxa, nekaj pa mi je ostalo iz srednješolskih časov, zato vseeno še moj pogled. V čem je napaka drugih: da so sploh dopustili, da so Marxove ideje nastale. Kaj je sploh osnovna Marxova ideja? Da je treba svet spremeniti. "Filozofi so svet samo različno interpretirali, gre za to, da ga spremenimo". Kaj je treba v svetu spremeniti? To, da nekateri lahko uživajo v ekstremnem ugodju na račun drugih, ki morajo zaradi tega ekstremno trpeti. Na kakšen način svet spremeniti? Tega pa Marx ne ve. Sicer v to nisem popolnoma prepričan, morda celo ima kakšen predlog, ampak če se prav spomnim, je "diktaturo proletariata" vpeljal Engels. Kaj ima pri tem znanost? Do tukaj nič. Po drugi strani Marxu ne moremo odrekati pravilnih napovedi določenih pojavov v kapitalističnem sistemu. Poleg tega so nekatere ideje res zanimive (odtujitev dela, vzbujanje umetnih potreb, hiperprodukcija....).
Skratka, jaz bi nekako ločil Marxa znanstvenika in Marxa revolucionarja. Prvemu moramo določene stvari priznati, lahko da v njegovem delu najdemo tudi kakšno napako (podobno kot je zgodba z znamenitim lordom Kelvinom). Drugemu moramo priznati najmanj dober namen. Ne vem, če je Marx sam zaradi svojih idej komurkoli hotel kaj žalega. Dejstvo pa je, da so nekateri drugi povzročali veliko hudega in se pri tem na Marxa sklicevali. Kot jaz dojemam Marxa (ne vem, koliko pa moja predstava ustreza objektivnim dejstvom, marsičesa najbrž ne poznam), je zame on v bistvu tragična figura, primer za pregovor, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni.
Ve načelno, v principu, toda bil je daleč preveč resen znanstvenik, da bi se spuščal v ugibanja o podrobni izgranji neke bodoče pravične brezrazredne družbe. S svojim genialnim kolegom Newtonom bi gotovo tudi on odgovoril, če bi ga o tem povprašali: »Hypotheses non fingo
Sestava, delovanje, konkretna organizacija, družbeno-ekonomska razmerja takšne futuristične družbe so povezana s toliko neznankami, da bi to bilo prerokovanje iz kart ali kristalne krogle, torej neznanstveno ali vsaj psevdoznastveno.
Sicer v to nisem popolnoma prepričan, morda celo ima kakšen predlog, ampak če se prav spomnim, je "diktaturo proletariata" vpeljal Engels.
Ne, termin je skoval Joseph Weydemeyer, Marxov sodelavec in odgovorni urednik pri Neue Rheinische Zeitung. Marksistični pojem diktatura proletariata ima drugačen semantičen smisel, kot starorimski »dictatura«. V Rimski republiki je bil »dictator« (“tisti, ki vlada”), visoki voljeni državni upravnik z neomejenimi pooblastili (magistratus extraordinarius) za opravljanje vseh državniških poslov, ki so presegala tiste, ki jih je imel navadni visoki državni upravnik (magistratus ordinarius).

V marksističnem pomenskem polju predstavlja diktatura proletariata prehodno fazo od »diktature buržoazije« v kapitalizmu, kjer seveda zasebna lastnina proizvajalnih sredstev pripelje do monopola gospodarske moči (čeprav včasih znotraj demokratičnega parlamenta) kapitalističnega razreda. S produkcijskimi sredstvi pod demokratičnim nadzorom bi politična moč prešla v roke večinskega delavskega razreda. Ali bodo kapitalisti ostali brez lastninskih upravičenj in državljanskih pravic, je odvisno od posebnih okoliščin v konkretni državi. Lenin je recimo zagovarjal državljanske pravice vključno z volilno pravico za razlaščene kapitaliste, ki ne sodelujejo v produkciji, toda le v visoko razvitih Zahodnih državah. Ocenil je, da v Rusiji takoj po Oktobrski revoluciji ni bilo pogojev za to.
Kaj ima pri tem znanost? Do tukaj nič. Po drugi strani Marxu ne moremo odrekati pravilnih napovedi določenih pojavov v kapitalističnem sistemu. Poleg tega so nekatere ideje res zanimive (odtujitev dela, vzbujanje umetnih potreb, hiperprodukcija....).
Skratka, jaz bi nekako ločil Marxa znanstvenika in Marxa revolucionarja. Prvemu moramo določene stvari priznati, lahko da v njegovem delu najdemo tudi kakšno napako (podobno kot je zgodba z znamenitim lordom Kelvinom). Drugemu moramo priznati najmanj dober namen. Ne vem, če je Marx sam zaradi svojih idej komurkoli hotel kaj žalega. Dejstvo pa je, da so nekateri drugi povzročali veliko hudega in se pri tem na Marxa sklicevali. Kot jaz dojemam Marxa (ne vem, koliko pa moja predstava ustreza objektivnim dejstvom, marsičesa najbrž ne poznam), je zame on v bistvu tragična figura, primer za pregovor, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni.
S poskusom ločevanja Marxa na »znanstvenika« in na Marxa »revolucionarja« si odprl never-ending story znotraj samega marksizma, pa tudi izven njega, ki še danes ni končana. Še danes se vodijo žolčne polemike o tej vroči temi. Analiza teh obširnih in eruditivnih diskusij presega okvir tega posta, če pa boš malo pogooglal, boš gotovo našel kaj o tem.

Jaz bom samo navedel misel enega največjih makroekonomistov XX. st. Josepha Schumpetra (ki sploh ni bil marksistični ekonomist, ravno nasprotno!) o tej temi:

«Težava ni – kot bi kdo lahko pomislil - v tem, da se marksistična ekonomika drži hladno v sijajni osami in da se ne more primerjati z ostalimi deli, ki jih moramo obravnavati./…/ Težava ni v tem, da je on tudi sociolog./…/Težava je v tem, da v primeru Marxa izgubimo nekaj, kar je bistveno za razumevanje, če razbijemo njegov sistem na njegove sestavne dele in vsakemu od njih damo izdvojeno mesto, kot to zahteva naš postopek. V določeni meri je tako pri vsakem avtorju: celota je več od vsote delov. Toda samo v Marxovem primeru je izguba, ki tako nastane, bistvenega pomena, ker se celota njegove vizije, kot totalnost, potrjuje v vsakem detajlu in je prav to vir intelektualne privlačnosti, ki jo občuti vsak, prijatelj ali sovražnik, ki ga študira./…/ Toda njegova aktivnost v kreiranju vere po eni strani in njegova aktivnost v kreiranju politike in agitacije po drugi strani, sta nerazdružljivo prepleteni z njegovo analitično aktivnostjo. To je tako do te mere, da se postavlja vprašanje, ali se sploh lahko naziva analitik./…/
Nikakršnega smisla nima pazljivo branje izbranih odlomkov Marxovih spisov, ali celo pazljivo branje samo prvega zvezka Kapitala. Vsak ekonomist, ki sploh želi študirati Marxa, se mora vdati, da zbrano prebere vse tri zvezke Kapitala in vse tri zvezke Teorij o višku vrednosti. Dalje, nima nikakršnega smisla lotiti se Marxa brez priprav. Ne samo, da je on težak avtor, zaradi narave njegovega znanstvenega aparata ga ni mogoče razumeti brez dobrega poznavanja ekonomske znanosti njegove epohe, posebno Ricarda in ekonomske teorije sploh. To je toliko važnejše, ker se nujnost tega ne pojavlja na površini. Na drugi strani mora biti bralec oprezen, da ga ne zavedejo sledovi heglovske terminologije. /…/ Včasih uporablja (heglovske, op. V.)termine v njihovem specifičnem heglovskem pomenu, toda bralec, ki jih jemlje v njihovem običajnem smislu, ne zadene Marxovega pomena.«
(J. Schumpeter: Povijest ekonomske analize, I, Informator, ZG 1975, str. 325 et passim)
Še nekaj takih "pojasnilnih tekstov" - in bo Marx degradiran na stopnjo, ki si je res ne zasluži (določene zasluge namreč ima).

"Ocenil je, da v Rusiji takoj po Oktobrski revoluciji ni bilo pogojev za to."
- torej je potrebno razlaščene podjetnike pobiti? (Da, strahotno število pobitih v SZ.)

" Toda njegova aktivnost v kreiranju vere po eni strani in njegova aktivnost v kreiranju politike in agitacije po drugi strani, sta nerazdružljivo prepleteni z njegovo analitično aktivnostjo. To je tako do te mere, da se postavlja vprašanje, ali se sploh lahko naziva analitik."
- Marx je torej rigidni vernik in agitacijski politik, v obojem pa ni analitik (= ni razumen)? Temveč zahteva slepo pokorščino? (Prav za prav to komunistična ideologija striktno zahteva.)

Se pa strinjam s pripombo, da Joseph Schumpeter ni bil marksist (komunisti so namreč psihopati: njihove vrednote so sprevržene, toda razumevanje je ohranjeno).

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: REŠIMO SLOVENIJO

Odgovor Napisal/-a vojko »

Lili (rock) je skušal povedati:
To je preveč lepa apologija Marxa.
Tudi "stališče", da so drugi (npr. v SZ) zgolj zlorabili "odlične" Marxove ideje, ne vzdrži.

Bistvo Marxove ideologije je namreč odprava zasebne lastnine z nasilnimi sredstvi. - Kar je zmota. Zato nadaljnja razprava (o drugih Marxovih "idejah" - ki so sekundarnega pomena in predstavljajo ponavljanja drugih, ali so nesistemski detajli, ali nejasne trditve, ali protislovja, ali čiste napake) ni potrebna.
Za goske ni seno, za žabe niso orehi in za klerofašiste, katerih izobrazba ne seže preko okvirjev katekizma za pripravo na birmo, ni Marx. :lol:
Verski spranec, ki je slišal o največjem mislecu tisočletja le iz prižnice ali iz škofovskih okrožnic, bi rad divanil o »drugih Marxovih idejah«…saj človek ne more verjeti, da ni meja človekovi pretencioznosti in iluzijam o lastni veličini… :lol: :lol:

Revček, smiliš se mi, za jezo si prepritlikav… :lol: :lol:

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: REŠIMO SLOVENIJO

Odgovor Napisal/-a Rock »

vojko napisal/-a:Lili (rock) je skušal povedati:
To je preveč lepa apologija Marxa.
Tudi "stališče", da so drugi (npr. v SZ) zgolj zlorabili "odlične" Marxove ideje, ne vzdrži.

Bistvo Marxove ideologije je namreč odprava zasebne lastnine z nasilnimi sredstvi. - Kar je zmota. Zato nadaljnja razprava (o drugih Marxovih "idejah" - ki so sekundarnega pomena in predstavljajo ponavljanja drugih, ali so nesistemski detajli, ali nejasne trditve, ali protislovja, ali čiste napake) ni potrebna.
Za goske ni seno, za žabe niso orehi in za klerofašiste, katerih izobrazba ne seže preko okvirjev katekizma za pripravo na birmo, ni Marx. :lol:
Verski spranec, ki je slišal o največjem mislecu tisočletja le iz prižnice ali iz škofovskih okrožnic, bi rad divanil o »drugih Marxovih idejah«…saj človek ne more verjeti, da ni meja človekovi pretencioznosti in iluzijam o lastni veličini… :lol: :lol:
Revček, smiliš se mi, za jezo si prepritlikav… :lol: :lol:
Tipična reakcija rdečkastega otroba.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: REŠIMO SLOVENIJO

Odgovor Napisal/-a vojko »

Lili (rock) je skušal povedati:
Še nekaj takih "pojasnilnih tekstov" - in bo Marx degradiran na stopnjo, ki si je res ne zasluži (določene zasluge namreč ima).

"Ocenil je, da v Rusiji takoj po Oktobrski revoluciji ni bilo pogojev za to."
Kreten rovtarski: Marx je "Ocenil, da v Rusiji takoj po Oktobrski revoluciji ni bilo pogojev za to"????????????????????? Marx je umrl leta 1883.
- torej je potrebno razlaščene podjetnike pobiti? (Da, strahotno število pobitih v SZ.)
Nekrofil, spet brcaš mrtvo pasje truplo?
" Toda njegova aktivnost v kreiranju vere po eni strani in njegova aktivnost v kreiranju politike in agitacije po drugi strani, sta nerazdružljivo prepleteni z njegovo analitično aktivnostjo. To je tako do te mere, da se postavlja vprašanje, ali se sploh lahko naziva analitik."
- Marx je torej rigidni vernik in agitacijski politik, v obojem pa ni analitik (= ni razumen)? Temveč zahteva slepo pokorščino? (Prav za prav to komunistična ideologija striktno zahteva.)
Primitivni klerofašist, prehitro ti je prišlo v gate! :lol:

Postavil sem ti past, v katero si se kot butasti dihur ujel; nalašč sem končal s stavkom, za katerega sem vedel, da se boš ujel kot krap na vabo. Za stavkom "To je tako do te mere, da se postavlja vprašanje, ali se sploh lahko naziva analitik," namreč v tvojo grozo sledi naslednji stavek Schumpetra (nota bene, strokovnega nasprotnika Marxa!):

»Na to vprašanje je možno odgovoriti negativno iz dveh zelo različnih stališč. /ne bom jih navajal, ker si itak prebutast, da bi jih razumel/ :lol:
….Moj odgovor na to vprašanje je pozitiven. Opravičilo za ta odgovor leži v trditvi, da je glavnina Marxovega dela analitična zaradi njene logične narave, ker je sestavljeno iz trditev o razmerjih med družbenimi dejstvi.«
In nadaljuje: »Ponovno, nihče, ki ne izkazuje potrebne važnosti erudiciji, ki je za to bila potrebna, ne more razumeti Marxa in njegovega dela - proizvodu neprekinjenega dela, ki se je, izhajajoč iz prvenstveno iz filozofskega in sociološkega interesa v njegovih mlajših letih, vse bolj koncentriralo, ko je čas tekel, na ekonomiko, dokler ni ta na koncu popolnoma monopolizirala njegov delovni čas. Toda on sploh ni bil tip duha, v katerem je znanstveni premog gasil plamen: z vsakim dejstvom, z vsakim argumentom, ki mu je v njegovem branju (podčrtal Schumpeter) prišel pod roke, se je boril s takim žarom, da ga je to neprestano vleklo od glavne smeri napredovanja. Na tem ne morem nikoli preveč insistirati. To dejstvo bi bilo moja centralna tema, če bi pisal Marksologijo. Pazljivo branje njegovih Teorij o višku vrednosti je dovolj, da se človek v to prepriča. Ko pa enkrat to razumemo, je lahko ugotoviti neko drugo dejstvo in razrešiti dilemo, o kateri se mnogo razpravlja: to dokazuje, da je bil rojeni analitik, :lol: človek, ki je čutil, da je prisiljen opravljati analitični posel, brez ozira, če je to želel ali ne, in ne glede na to, zakaj ni uspel končati svojega dela, ampak je namesto tega zapuščal gore neurejenih rokopisov, za katere nobeno delo ali ljubezen niso zadostni, da jih spravijo v sprejemljivo obliko.«
Se pa strinjam s pripombo, da Joseph Schumpeter ni bil marksist (komunisti so namreč psihopati: njihove vrednote so sprevržene, toda razumevanje je ohranjeno).
Nisi niti približno kvalificiran s svojo katekizemsko »izobrazbo«, da bi v zvezi s Schumpetrom ali Marxom dajal kakršnekoli plavzibilne ali kvalificirane izjave, kaj šele, da bi se o čemerkoli »strinjal«, intelektualni Liliputanec in moralna pokveka. :lol:

Saj smo vsi gledali, kako si takoj zgrabil vabo, ki sem ti jo nastavil in skakal od veselja »Pa sem ga, Marx sploh ni bil analitik (»ni analitik (= ni razumen)?) Bebček. :lol:
Zadnjič spremenil vojko, dne 28.5.2013 21:56, skupaj popravljeno 1 krat.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: REŠIMO SLOVENIJO

Odgovor Napisal/-a vojko »

Rock napisal/-a:
vojko napisal/-a:Lili (rock) je skušal povedati:
To je preveč lepa apologija Marxa.
Tudi "stališče", da so drugi (npr. v SZ) zgolj zlorabili "odlične" Marxove ideje, ne vzdrži.

Bistvo Marxove ideologije je namreč odprava zasebne lastnine z nasilnimi sredstvi. - Kar je zmota. Zato nadaljnja razprava (o drugih Marxovih "idejah" - ki so sekundarnega pomena in predstavljajo ponavljanja drugih, ali so nesistemski detajli, ali nejasne trditve, ali protislovja, ali čiste napake) ni potrebna.
Za goske ni seno, za žabe niso orehi in za klerofašiste, katerih izobrazba ne seže preko okvirjev katekizma za pripravo na birmo, ni Marx. :lol:
Verski spranec, ki je slišal o največjem mislecu tisočletja le iz prižnice ali iz škofovskih okrožnic, bi rad divanil o »drugih Marxovih idejah«…saj človek ne more verjeti, da ni meja človekovi pretencioznosti in iluzijam o lastni veličini…
Revček, smiliš se mi, za jezo si prepritlikav…
Tipična reakcija rdečkastega otroba.
Spet sem zadel na pravo mesto!! Boli, moralna pokveka, kaj? :lol: :lol: :lol:

Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

Re: REŠIMO SLOVENIJO

Odgovor Napisal/-a GJ »

vojko napisal/-a:Za goske ni seno, za žabe niso orehi in za klerofašiste, katerih izobrazba ne seže preko okvirjev katekizma za pripravo na birmo, ni Marx. :lol:
:lol: :lol: :lol:

Lep večer...

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: REŠIMO SLOVENIJO

Odgovor Napisal/-a Rock »

vojko napisal/-a:"Ocenil je, da v Rusiji takoj po Oktobrski revoluciji ni bilo pogojev za to."
Kreten rovtarski: Marx je "Ocenil, da v Rusiji takoj po Oktobrski revoluciji ni bilo pogojev za to"????????????????????? Marx je umrl leta 1883.
----------------------
Postavil sem ti past,
----------------------
ne bom jih navajal, ker si itak prebutast, da bi jih razumel
Vprašanje, kdo ima bolj kaotične ideje: Marx ali Schumpeter.
Vendar tema je v bistvu drugorazredna (vključno z rdečkastimi otrobi).

mirko
Prispevkov: 483
Pridružen: 1.9.2004 13:38

Re: REŠIMO SLOVENIJO

Odgovor Napisal/-a mirko »

vojko napisal/-a:Ve načelno, v principu, toda bil je daleč preveč resen znanstvenik, da bi se spuščal v ugibanja o podrobni izgranji neke bodoče pravične brezrazredne družbe. S svojim genialnim kolegom Newtonom bi gotovo tudi on odgovoril, če bi ga o tem povprašali: »Hypotheses non fingo.«
Sestava, delovanje, konkretna organizacija, družbeno-ekonomska razmerja takšne futuristične družbe so povezana s toliko neznankami, da bi to bilo prerokovanje iz kart ali kristalne krogle, torej neznanstveno ali vsaj psevdoznastveno.
Se pravi, da v takih razmerah njegov poziv "gre za to, da svet spremenimo" lahko razumemo najmanj kot nepremišljenost, nevredno resnega znanstvenika. Razen če je mislil, da kakorkoli že na koncu stvari izpadejo, slabše biti ne more. Pa bi se tudi v tem primeru motil, kot se je kasneje izkazalo.

Odgovori