Samo se ti delaj norca! Sem rekel da švicam, kar pomeni, da ne sneži. Karkoli že bo, nebo tako hudo, kot je bilo Ruski fronti.vojko napisal/-a:bargo je napisal:
Lili bi ti na to takoj citiral 'svete spise': "Toda mnogi prvi bodo zadnji in zadnji prvi."...(Mt 19,16–30; Lk 18,18–30)Ja, videti je, da si ti že na zmagovalni strani.Lahko se je tebi sedaj režati medtem ko jaz švicam.
No nikakor, ne smeš spregledati, da ti je sedaj bila predstavljena še matematična Vera, ki se imenuje verjetje.
Hvala problemi.problemi napisal/-a:bargo napisal/-a:Zdi se mi, da bi lahko bila povezava z raztrosom nekaj takega:
Če je X(M,sigma), potem mora biti X1 po N(M,sigma/koren(n)), sledi bodi Z = (X1 - M) / (sigma/koren(n)) po N(0,1).
P(-z(alfa/2)< Z < z (alfa/2)) = 1 - alfa. (Vera ali verjetje!)
Vera ali verjetje? Zaupanje.
Če (tudi) mene spomin ne vara in so mi teme Statistike II (vzorčenje, hipoteze, ...) še jasne, je zgornji tvoj zapis povsem OK. Je pa tudi shrinkova intervencija, vsaj po moje - naj dodam, da nisem bral celotnega pogovora - tudi povsem na mestu.
Očitno se enako spomniva, potem že mora biti nekaj na tem. Ja, nebo ne bo oblačno in Na ruski fronti nič novega...(prosto po Erich Maria Remarque-u)...bargo napisal/-a:Samo se ti delaj norca! Sem rekel da švicam, kar pomeni, da ne sneži. Karkoli že bo, nebo tako hudo, kot je bilo Ruski fronti.vojko napisal/-a:bargo je napisal:
Lili bi ti na to takoj citiral 'svete spise': "Toda mnogi prvi bodo zadnji in zadnji prvi."...(Mt 19,16–30; Lk 18,18–30)Ja, videti je, da si ti že na zmagovalni strani.
No nikakor, ne smeš spregledati, da ti je sedaj bila predstavljena še matematična Vera, ki se imenuje verjetje.
Hvala, bona. Torej : Karkoli že bo, nebo bo tako hudo, kot je bilo na (R)uski fronti.vojko napisal/-a:Ja, nebo ne bo oblačno in Na ruski fronti nič novega...(prosto po Erich Maria Remarque-u)...
Parameter \(\alpha\) je vnaprej določen in nima povezave z varianco populacije. Pri testiranju statističnih hipotez gre vedno za preverjanje ujemanja porazdelitve oz. parametra vzorca s porazdelitvijo oz. parametrom populacije, \(1-\alpha\) pa je pri tem stopnja zaupanja statističnega testa.bargo napisal/-a:Včasih je potrebno kaj zamešati, da ni tako dolgočasno, a ne?shrink napisal/-a:Očitno mešaš stopnjo značilnosti statističnega testa \(\alpha\) z varianco \(\sigma^2\). Priporočam, da najprej osvežiš (ali osvojiš) osnovne pojme, preden nakladaš o matematiki (v kateremkoli smislu).bargo napisal/-a:Potem smo od vere prišli vse do verjetja, ki mimogrede, kvantificira vero. Tako ponavadi z 0.05, redkeje z 0.01! (rastros, za matematike
Zdi se mi, da bi lahko bila povezava z raztrosom nekaj takega:
Če je X(M,sigma), potem mora biti X1 po N(M,sigma/koren(n)), sledi bodi Z = (X1 - M) / (sigma/koren(n)) po N(0,1).
P(-z(alfa/2)< Z < z (alfa/2)) = 1 - alfa. (Vera ali verjetje!)
Torej, kako kaže?
Res je,da je alfa vnaprej določen in v tem primeru ne vpliva na variacijo populacije. Vplivata pa oba skupaj na zaupanje v povprečje.shrink napisal/-a:Parameter \(\alpha\) je vnaprej določen in nima povezave z varianco populacije. Pri testiranju statističnih hipotez gre vedno za preverjanje ujemanja porazdelitve oz. parametra vzorca s porazdelitvijo oz. parametrom populacije, \(1-\alpha\) pa je pri tem stopnja zaupanja statističnega testa.bargo napisal/-a:Včasih je potrebno kaj zamešati, da ni tako dolgočasno, a ne?shrink napisal/-a: Bargo: " Potem smo od vere prišli vse do verjetja, ki mimogrede, kvantificira vero. Tako ponavadi z 0.05, redkeje z 0.01! (raztros, za matematike
Očitno mešaš stopnjo značilnosti statističnega testa \(\alpha\) z varianco \(\sigma^2\). Priporočam, da najprej osvežiš (ali osvojiš) osnovne pojme, preden nakladaš o matematiki (v kateremkoli smislu).
Zdi se mi, da bi lahko bila povezava z raztrosom nekaj takega:
Če je X(M,sigma), potem mora biti X1 po N(M,sigma/koren(n)), sledi bodi Z = (X1 - M) / (sigma/koren(n)) po N(0,1).
P(-z(alfa/2)< Z < z (alfa/2)) = 1 - alfa. (Vera ali verjetje!)
Torej, kako kaže?
Seveda ne, saj smo "poznali" porazdelitev in smo testirali samo ali ocenjeno povprečje leži v naprej predpisanem intervalu zaupanja. No, če smo natančni smo tudi varianco morali poznati.shrink napisal/-a: Mera za "raztros" porazdelitve je pa varianca \(\sigma^2\). Seveda se da izračunati delež populacije, ki se nahaja znotraj intervala \(m \pm z\sigma\) (kar si recimo storil zgoraj za normalno porazdelitev), ampak to nima zveze z "vero ali verjetjem" v samo verjetnostno porazdelitev populacije.
bargo napisal/-a:Hvala, bona. Torej : Karkoli že bo, nebo bo tako hudo, kot je bilo na (R)uski fronti.vojko napisal/-a:Ja, nebo ne bo oblačno in Na ruski fronti nič novega...(prosto po Erich Maria Remarque-u)...
Ah, tudi ti včasih zgrešiš poanto!
Bargo, si bil pri frizerju? Tako lepo oprano glavo imaš...Parameter \(\alpha\) je vnaprej določen in nima povezave z varianco populacije. Pri testiranju statističnih hipotez gre vedno za preverjanje ujemanja porazdelitve oz. parametra vzorca s porazdelitvijo oz. parametrom populacije, \(1-\alpha\) pa je pri tem stopnja zaupanja statističnega testa.
Mera za "raztros" porazdelitve je pa varianca \(\sigma^2\). Seveda se da izračunati delež populacije, ki se nahaja znotraj intervala \(m \pm z\sigma\) (kar si recimo storil zgoraj za normalno porazdelitev), ampak to nima zveze z "vero ali verjetjem" v samo verjetnostno porazdelitev populacije.
Se opravičujem, kubistična šala.vojko napisal/-a:bargo napisal/-a:Hvala, bona. Torej : Karkoli že bo, nebo bo tako hudo, kot je bilo na (R)uski fronti.vojko napisal/-a:Ja, nebo ne bo oblačno in Na ruski fronti nič novega...(prosto po Erich Maria Remarque-u)...
Ah, tudi ti včasih zgrešiš poanto!
Sem, vendar je frizerka rekla: "Kaj pa vi tukaj delate, vi ste za dermatologa!"vojko napisal/-a:
Bargo, si bil pri frizerju? Tako lepo oprano glavo imaš...
Nikoli ne vpliva na varianco ("raztros") in ravno zato je bilo tvoje povezovanje z raztrosom napačno.bargo napisal/-a:Res je,da je vnaprej določen in v tem primeru ne vpliva na variacijo populacije. Vplivata pa oba skupaj na zaupanje v povprečje.
X1 -z(alfa/2) (sigma/koren(n)) <= M <= X1 + z(alfa/2)(sigma/koren(n)) (interval zaupanja za povprečje M)
Bistvo testiranja je ravno predpostavka o porazdelitvi ali njenem parametru, t.j. ničelna hipoteza. Varianca populacije pa ni nujno znana. Sicer pa beri zgoraj.Seveda ne, saj smo "poznali" porazdelitev in smo testirali samo ali ocenjeno povprečje leži v naprej predpisanem intervalu zaupanja. No, če smo natančni smo tudi varianco morali poznati.]
Narobe: zaupanje je predpisano.No, verjetno smo prej opravili tudi test (z znaki, ...), kjer smo izračunali tudi zaupanje, da je naš vzorec porazdeljen po pričakovani porazdelitvi ter nato ...
Zgolj za pesnike tvojega kova, za katere tudi dinamika ni nujno dinamična.In pri zaupanju v zaupanje je potrebno biti še kako pozoren.
Aha, sedaj vem.shrink napisal/-a:Zgolj za pesnike tvojega kova, za katere tudi dinamika ni nujno dinamična.Bargo napisal/-a:In pri zaupanju v zaupanje je potrebno biti še kako pozoren.
Dinamika je tako dinamična, da je celo statika dinamična. 
Ja, sem zgoraj dodal, aha zaključek, ki se glasi: "Že oceniti rast je težavno, še težje je oceniti raztros rasti, hvala Shrink."shrink napisal/-a:Saj ni bistveno, če imam sam probleme s poezijo, bistveno je, da imajo pesniki probleme z matematiko ali fiziko in zato npr. po pesniško razmišljajo o zaupanju v zaupanje in dinamični statiki.
