Matematika v pravu?
Objavljeno: 9.3.2014 6:49
* prizadeti se bo prepoznal; ampak 'pove se za greh, za grešnika ne'; poleg tega, odloča resnica, ne retorika
[* vprašanje bi bilo pisano na kožo samooklicanemu interdisciplinarnemu *k*, toda on pobegne, ko začne zadeva postajati zanimiva (zahtevna);
zato je vprašanje namenjeno vsem: vsak lahko odgovori v tistem delu, ki ga obvlada - v ostalem naj pusti priložnost drugim]
Pri sodni odločitvi (sodbi) je (najbolj) pomembna obrazložitev (utemeljitev, razlogi). Če sodba 'nima bistvenih razlogov' (napaka se imenuje 'absolutno bistvena kršitev procesnega prava'), je izpodbojna. Če obrazložitev ni v standardnem pravnem jeziku (jasnost, enostavnost, pomenska določenost besede, odsotnost dvoumnosti, odsotnost protislovij, obrazložitev se ne nanaša na predmet zadeve, izrek ni v celoti obrazložen ali sploh ni obrazložen), bo pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo. - Sodnik v sodbi ne uporabi v celoti opisnega besednega načina, ampak pri utemeljitvi, ali obstoja relevantno pravno dejstvo, uporabi tudi različne matematične označbe (>, <, C, →, d, D, |a| - in tako dalje). Te formule je prepisal iz spisnega izvedeniškega mnenja (čimbolj natančna ugotovitev hitrosti osebnega avtomobila in kamiona, udeleženih v cestno-prometni nesreči).
Ali je treba sodbo razveljaviti, in zakaj? (Hawking je v eni svojih poljudno-znanstvenih knjig smel v dogovoru z založbo uporabiti le eno formulo. Knjiga je bila velika uspešnica.)
[* vprašanje bi bilo pisano na kožo samooklicanemu interdisciplinarnemu *k*, toda on pobegne, ko začne zadeva postajati zanimiva (zahtevna);
zato je vprašanje namenjeno vsem: vsak lahko odgovori v tistem delu, ki ga obvlada - v ostalem naj pusti priložnost drugim]
Pri sodni odločitvi (sodbi) je (najbolj) pomembna obrazložitev (utemeljitev, razlogi). Če sodba 'nima bistvenih razlogov' (napaka se imenuje 'absolutno bistvena kršitev procesnega prava'), je izpodbojna. Če obrazložitev ni v standardnem pravnem jeziku (jasnost, enostavnost, pomenska določenost besede, odsotnost dvoumnosti, odsotnost protislovij, obrazložitev se ne nanaša na predmet zadeve, izrek ni v celoti obrazložen ali sploh ni obrazložen), bo pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo. - Sodnik v sodbi ne uporabi v celoti opisnega besednega načina, ampak pri utemeljitvi, ali obstoja relevantno pravno dejstvo, uporabi tudi različne matematične označbe (>, <, C, →, d, D, |a| - in tako dalje). Te formule je prepisal iz spisnega izvedeniškega mnenja (čimbolj natančna ugotovitev hitrosti osebnega avtomobila in kamiona, udeleženih v cestno-prometni nesreči).
Ali je treba sodbo razveljaviti, in zakaj? (Hawking je v eni svojih poljudno-znanstvenih knjig smel v dogovoru z založbo uporabiti le eno formulo. Knjiga je bila velika uspešnica.)