Huh, če bi, preden sem odprl novo temo, poslušal njegovo predavanje, teme gotovo ne bi odprl, ker njegov "kritika" temelji na toliko nerazumevanja, da niti smešna ni.
Kje sploh začeti, ja najbolje na začetku:
Nebuloza št. 1: pravi, da znanost oziroma znanstveniki verjamejo, da v principu že razumejo "naravo" resničnosti, kar je seveda povsem zgrešena teza. Sploh, ker ravno dejstvo, da vedno globje raziskujejo, kaže na to, da si znanstvena skupnost ne umišlja kaj takega.
Nebuloza št. 2: pravi da širša skupnost zavrača vero v boga, verjame pa v znanost, skratka na mesto boga postavi znanost. Za razsvetljensko filozofijo (znanost) je sicer značilno, da na mesto boga postavi naravo, vendar to ne more biti relevanten argument v kritiki znanosti. Ne zaveda se enega dejstva, da v znanost enostavno ne moreš verjeti. V znanosti ni "stebra", ki bi lepil/združeval populacije v veri v le to. Poleg omenjenega, znanost - kolikor s tem označevalcem ciljamo na neko dialektiko razumevanja procesov, kakršnih koli, ki jih kot bivajoči zaznavamo - se spreminja. Ne bom rekel nenehno spreminja, ampak gotovo poznamo reze, če omenim samo "klasično" in "relativistično" mehaniko. To pa nikakor ni značilno za boga, pa katera koli religija naj bi ga ideološko vcepljala populacijam v glavo. Ne poznam religije, kjer bi znotraj istega religijskega sistema/koncepta priznala: "uh, tu nismo bili dovolj natančni, bog ni "klasičen" je "relativističen"", če malce karikiram kaj želim reči.
Nebuloza št. 3: Dogma-e? Glede dogmatičnosti sem pravzaprav odgovoril že zgoraj. Ampak tu se ustavimo za trenutek in se vprašajmo, ali lahko znanost oziroma del le te, misleč seveda na vede znanosti, svoje ugotovitve utemeljuje dogmatično. Za ekzaktne vede tega pač ne moremo reči, če si nekateri še toliko želijo. Kaj pa družboslovne, sploh ekonomija? Ali ne temelji implementacija katerega koli ekonomskega sistema v družbo, naj si bo to neoliberalizem ali pa socializem, na dogmi? Seveda, kolikor ta označevalec razumemo kot: "trditev, načelo, ki temelji na avtoriteti, ne na znanstvenih dokazih" (SSKJ)
No naj ne morim in dolgovezim preveč. Lahko bi sicer šel od "dogme" do dogme", ampak ne vidim smisla v takšnem početju, tu bom omenil zgolj še dve nebulozi:
Nebuloza št.4: "Nastanek vesolja iz nič (from nothing)" - tu se predavatelj skuša ponorčevati iz ugotovitve fizikov oziroma teorije fizikov, ki govori o nastanku vesolja iz
nič. Predavatelj, kot tudi mnogi drugi, pa se pri tem ne zavedajo, da v fiziki
nič (nothing) ne pomeni
absolutni nič, kot so o njemu razmišljali stoletja različni filozofi, temveč v fiziki
nič pravzaprav ni
nič, temveč nekaj.
Nebuloza št.5: "Konstante" - Predavatelj se je šel glede tega pozanimati na inštitut, kjer so mu bojda govorili o enih največjih "sramot" fizike. Zelo sumim, saj je verjetno zaposlenim na inštitutu znano naslednje:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Naravne_enote. Torej skuša s čistimi neumnostmi diskreditirati fiziko, pa da pri tem niti ne pomisli, da če bi bilo tu kar koli sporno, da bi to že fiziki sami ugotovili.
mriz napisal/-a: vedno znova upam, da se bo nekje le našel kdo, ki bo pametno kritiziral znanost (oz. bolj pomembno, moj osebni pogled na svet)... ampak sem na koncu vedno znova razočaran ...
Ob branju tega se mi je zastavilo vprašanje: "Ali je sploh možna kritika znanosti? (OK, seveda je možna) Kaj je moč glede znanosti sploh kritizirati?"*
*predlagam, da pojem znanost razumemo v najširšem pomenu te besede, torej ne zgolj ekzaktne znanosti.
Bom skušal napisati kak stavek na to temu, ampak za ta post naj bo to dosti.