bistvo (življenja)
kren:1) kolkr jst vem je psihoanaliza filozofska smer, Freud pa njen zacetnik. Res pa je da v solah vec povejo o njem pri psihologiji.
2)Se strinjam, da da eksistencializem večjo vrednost v nasih casih. Vendar eksistencializem, filozofija absurda, vse izhaja iz Nietzscheja, samo da zabrišejo stvari ki jim niso všeč, in izpostavijo za njih pomembne nauke.
3)Tako kot si je eksistencializem razvil iz filozofije, tako si je Hitler sposodil, dele Nietzschejevih del za svojo propagando (posebaj F.Nietzsche: Tako je govoril Zaratustra: O Vojni in Vojščakih). Nietzsche sam je bil zelo proti strankam, političnim družbam, vsaki vrsti države,itd.
mriz:Nietzsche definira voljo do moči, vsaj tist malega kolkr jst vem, preko duše in telesa. Duša, naš duh oz. razum, je le orodje našega telesa, naše biti, ki ima ta duh, dušo, razum za igračko za orodje na poti k svojemu cilju. Ta bit ima v oblasti razum, in je ustvarila tako bolečino, užitek in vse čutne, in ostale zaznave za razum. Tam kjer bit reče da boli, potem naš razum pravi da boli in išče vzroke zakaj ga boli, itd. Ustvarajalna bit, bit nadčloveka, oz. človeka na poti proti nadčloveku, pa je želja po ustvarjanju vedno novih stvari, iskanje vedno novih znanj. Tu je delno pokazana volja do moči. (drgac je tole iz F.Nietzsche: Tako je govoril Zaratustra)
Govora o "zadnjem človeku" oz. človeku brez ciljev, (v isti knjigi), pa je zato, ker Nietzsche biča ljudi da se vse prevec radi nagibajo k življenju užitkov in življenju v katerem "ni potrebno delati prevec, da se ne pokvari želodec, kjer je vsakdan malo strupa za lažjhi spanec, in na koncu veliko strupa za hitro smrt".
Sparrow: mhm...res o kaksni kazni govoris?žđ
P.S.:
Nietzsche tudi rece, da ce je Bog ustvaril Zemljo, jo je zato da bi se obrnil stran od svojega nezadovoljstva
2)Se strinjam, da da eksistencializem večjo vrednost v nasih casih. Vendar eksistencializem, filozofija absurda, vse izhaja iz Nietzscheja, samo da zabrišejo stvari ki jim niso všeč, in izpostavijo za njih pomembne nauke.
3)Tako kot si je eksistencializem razvil iz filozofije, tako si je Hitler sposodil, dele Nietzschejevih del za svojo propagando (posebaj F.Nietzsche: Tako je govoril Zaratustra: O Vojni in Vojščakih). Nietzsche sam je bil zelo proti strankam, političnim družbam, vsaki vrsti države,itd.
mriz:Nietzsche definira voljo do moči, vsaj tist malega kolkr jst vem, preko duše in telesa. Duša, naš duh oz. razum, je le orodje našega telesa, naše biti, ki ima ta duh, dušo, razum za igračko za orodje na poti k svojemu cilju. Ta bit ima v oblasti razum, in je ustvarila tako bolečino, užitek in vse čutne, in ostale zaznave za razum. Tam kjer bit reče da boli, potem naš razum pravi da boli in išče vzroke zakaj ga boli, itd. Ustvarajalna bit, bit nadčloveka, oz. človeka na poti proti nadčloveku, pa je želja po ustvarjanju vedno novih stvari, iskanje vedno novih znanj. Tu je delno pokazana volja do moči. (drgac je tole iz F.Nietzsche: Tako je govoril Zaratustra)
Govora o "zadnjem človeku" oz. človeku brez ciljev, (v isti knjigi), pa je zato, ker Nietzsche biča ljudi da se vse prevec radi nagibajo k življenju užitkov in življenju v katerem "ni potrebno delati prevec, da se ne pokvari želodec, kjer je vsakdan malo strupa za lažjhi spanec, in na koncu veliko strupa za hitro smrt".
Sparrow: mhm...res o kaksni kazni govoris?žđ
P.S.:
Nietzsche tudi rece, da ce je Bog ustvaril Zemljo, jo je zato da bi se obrnil stran od svojega nezadovoljstva
Precej preprosto
Podobnosti:
eksistenca = obstoj, bivanje => eksistencializem
(po Jean Paul Sartru)
1. temelj eksistencializma: človekovo bistvo določim po njegovih dejanjih
Nietzsche: mislim, da trdi nekaj precej podobnega, namrec da cloveka ustvarjajo njegova dejanja in kreposti.
2. temelj: človek ni to kar je, amoak to kar bo. (ni determinizma)
Nietzsche: kaj pa je drugega teorija nadčloveka?
eksistencializem: odgovornost za svoja dejanja ne smem prenašati na druge (princip odgovornosti)
to so govorili že Dostojevski (Zločin in Kazen), Nietzsche....
Razlike:
eksistencializem: zivi trenutek, uzivaj, itd. ene vrste Carpe Diem....
Nietzsche: moras biti pripravljen vse zrtvovati za cilj nadčloveka. Moras biti potrpezljiv in ne
zaletav in iskati samo užitek.
eksistencializem: poštenost, moralnost....
Nietzsche: moralnost in poštensot... v okviru da ti služi kot cilj k nadčloveku oz. je tvoja krepost.
Podobnosti:
eksistenca = obstoj, bivanje => eksistencializem
(po Jean Paul Sartru)
1. temelj eksistencializma: človekovo bistvo določim po njegovih dejanjih
Nietzsche: mislim, da trdi nekaj precej podobnega, namrec da cloveka ustvarjajo njegova dejanja in kreposti.
2. temelj: človek ni to kar je, amoak to kar bo. (ni determinizma)
Nietzsche: kaj pa je drugega teorija nadčloveka?
eksistencializem: odgovornost za svoja dejanja ne smem prenašati na druge (princip odgovornosti)
to so govorili že Dostojevski (Zločin in Kazen), Nietzsche....
Razlike:
eksistencializem: zivi trenutek, uzivaj, itd. ene vrste Carpe Diem....
Nietzsche: moras biti pripravljen vse zrtvovati za cilj nadčloveka. Moras biti potrpezljiv in ne
zaletav in iskati samo užitek.
eksistencializem: poštenost, moralnost....
Nietzsche: moralnost in poštensot... v okviru da ti služi kot cilj k nadčloveku oz. je tvoja krepost.
razumet kaj je nietzsche hotel povedat pomeni tudi, da si razlagas njegove trditve v takratni dobi in takratni miselnosti. ce pa apliciras trditve na sedanjost potem ga razumes drugace kot pa je on imel namen povedat.
nietzsche je bil nenehno bolehen in slabega zdravja, na nek nacin zapostavljen in to je kompenziral s filozofijo. meni je kar logicno da je prisel do volje do moci, nadcloveka in nihilizma. prvine le-tega pa so se najbrz pojavljale v raznih smereh ki so se razvile kmalu ali neposredno po njem (in to ni eksistencializem 100 let kasneje - vmes je bilo se precej pomembnih stopnic).
podobnosti ki si jih nastel pa mi niso pretirano vsec. glavno vprasanje eksistencializma je o eksistenci (no shit sherlock:)) in od tukaj naprej pa se da vleci zakljucke in vzporednice na raznorazne nacine. vendar nietzsche ni izhajal iz tega vprasanja. vbistvu sploh ne vem iz cesa je izhajal, kolikor sem bral njegova dela (ja bolj malo:)) je osnovne teze ki jih je postavil, kar nekje iz zraka potegnu.
lahko me pa popravis ce sem ornk falil:)
nietzsche je bil nenehno bolehen in slabega zdravja, na nek nacin zapostavljen in to je kompenziral s filozofijo. meni je kar logicno da je prisel do volje do moci, nadcloveka in nihilizma. prvine le-tega pa so se najbrz pojavljale v raznih smereh ki so se razvile kmalu ali neposredno po njem (in to ni eksistencializem 100 let kasneje - vmes je bilo se precej pomembnih stopnic).
podobnosti ki si jih nastel pa mi niso pretirano vsec. glavno vprasanje eksistencializma je o eksistenci (no shit sherlock:)) in od tukaj naprej pa se da vleci zakljucke in vzporednice na raznorazne nacine. vendar nietzsche ni izhajal iz tega vprasanja. vbistvu sploh ne vem iz cesa je izhajal, kolikor sem bral njegova dela (ja bolj malo:)) je osnovne teze ki jih je postavil, kar nekje iz zraka potegnu.
lahko me pa popravis ce sem ornk falil:)
Kaj pa, ko pride do končnega spoznanja o obstoju vesolja? Ali se bo igra nadaljevala naprej kljub temu, da je bila uspešno zaključena? Ali pa se bo igrala naprej, da se vidi , če je bilo kje kaj spregledano? Seveda boste rekli to se pa ne bo zgodilo, ker bo zmeraj nekaj novega odkritega in bo podrlo prejšnjo teorijo.
ravno iz tega, da je bistvo vrtanje, sledi logicno vprasanje ali se to vrtanje lahko konca? na osnovi danih predpostavk (ki jih znanosti imajo) je najbrz nekje meja moznih razlag oz. koncno spoznanje v teh okvirih, ce pa se dane predpostavke spreminjajo (v neskoncnost) pa je kakrsnakoli trditev brezpomenska, tehtno vlogo pa dobi pragmaticnost, ki jo dandanes v mnogih znanostih mocno izgublja ali pa je sploh ni vec.
verjetno je za znanstvenika in filozofa dobro, če se ne more.kren napisal/-a: ali se to vrtanje lahko konca?
a ni tako, da se, ko se znotraj neke teorije pride do meje, kjer je že vse ugotovljeno, rodi nova teorija, kjer je v bistvu treba začeti znova? torej, predpostavke oziroma sistemi predpostavk se spreminjajo, in mogoče se bojo v neskončno. Trditve v trenutnem sistemu imajo trenutno vrednost visoko. glede na preteklost jim vrednost samo raste, saj je vsak nov sistem bolj izpopolnjen, torej so tudi trditve bolj izpopolnjene. Torej, ali končnega spoznanja ni ali pa bo končno spoznanje v bistvu na začetku ali kaj podobno sprevrženega.