Okej, zgornje stvari me še vedno zanimajo.
Bistvo življenja se da najverjetneje izluščiti iz zadev, katere imenujemo nagon.
Ali meniš da je nagon samo stvar biologije ali bi se ga tudi našlo v človeški psihi?
na našo predstavo o osmišljenosti lastnega življenja vpliva tako "lastno" dojemanje sebe v določeni skupnosti, kot tudi odziv tistega dela občestva, kateremu smo pripravljeni priznati vlogo zrcala...
Ta razlaga se mi zdi zanimiva zato bi rad šel globje.
Ali je smisel posledica potreb, nagona uma? Smisel je že (tudi) socialno pogojen, vendar me bolj zanima vzrok osmišljanja, zakaj in kako do tega sploh pride.
Ali zavest sama od sebe (nekontrolirano) osmisli lasten obstoj v kombinaciji z okoljem, v katerem obstaja?
In bom pravzaprav postavil enaka vprašanja kot zgoraj... Ali je osmišljanje nagon zavesti (uma) ali pod kontrolo (ne vem česa)?
Ali je subjekt, 'jaz', lastna identiteta, produkt zavesti ali kaj drugega?