bistvo (življenja)

Argumentirane razprave o filozofskih vprašanjih.
Post Reply
joe
Posts: 40
Joined: 13.2.2005 20:16
Location: ljubljana
Contact:

Post by joe » 1.4.2005 21:28

Naj še jaz dodam svojo misel:
Življenje je smisel samo po sebi in ga ni potrebno še posebej osmišljati. Kaj pa sploh lahko imamo več od življenja? Živimo - potrjujmo! To je vse.

User avatar
GJ
Posts: 2635
Joined: 27.1.2003 22:08

Post by GJ » 2.4.2005 14:24

joe wrote:Naj še jaz dodam svojo misel:
Življenje je smisel samo po sebi in ga ni potrebno še posebej osmišljati. Kaj pa sploh lahko imamo več od življenja? Živimo - potrjujmo! To je vse.
Eee.. :D
Natanko tako!
Bistvo življenja je živeti. Pripadati trenutku sedanjosti in se tega zavedati.

Lep dan še naprej..

User avatar
kren
Posts: 1651
Joined: 17.2.2005 12:54

Post by kren » 5.4.2005 23:38

joe: Vendar to pomeni da se neskončno distanciraš od vsakdanjih idej in prepričanj. Postaneš čudak brez družbe in brez tega kar pojmujemo kot polno življenje. Bi v takem stanju še vedno sledil svojemu prepričanju, ko pa veš da v naši družbi vodi zgolj v fizični propad?
GJ wrote:Nihče nam danes ne more preprečiti, da nebi videl smisla vsak v svoji luči. Torej imam vso pravico, da tako mislim.
Tudi če damo fizično in psihično nasilje na stran ostane dvom, če res lahko vsak oblikuje smisel v svoji luči. Pa denimo, da imamo nekoga, ki vidi smisel v vsiljevanju smisla drugim. Ali pa nekoga, ki meni, da je bistvo njegovega smisla edino resnično. Je torej resnično ali ne? Do katerih okvirov?

User avatar
GJ
Posts: 2635
Joined: 27.1.2003 22:08

Post by GJ » 6.4.2005 8:43

kren wrote:
GJ wrote:Nihče nam danes ne more preprečiti, da nebi videl smisla vsak v svoji luči. Torej imam vso pravico, da tako mislim.
Tudi če damo fizično in psihično nasilje na stran ostane dvom, če res lahko vsak oblikuje smisel v svoji luči.
Seveda lahko.. Vendar pod vplivom zunanjih dejavnikov na njegova čutila.
Že od Descartesa naprej je zanana misel: mislim torej sem.
Kar lahko pomeni, da je moč zavedanja hkrati dokaz našega obstoja. Po drugi strani pa se nihče ne more zavedati misli drugega, ker ni njih lastnik oziroma jih ne reproducirajo njegovi možgani. Občutki pripadajo trenutku cedanjosti, misli pa povezujejo spomine občutkov v preteklosti.

Če pa ostane dvom? To je bolj koristno kot škodljivo...:lol:
kren wrote:Pa denimo, da imamo nekoga, ki vidi smisel v vsiljevanju smisla drugim.
Do neke mere to vsi počnemo. Vendar pa je vsak zrel posameznik (izklučujem vzgojo otrok) tisti, ki se lahko upre vsiljevanju idej, ki mu ne ležijo.
kren wrote:Ali pa nekoga, ki meni, da je bistvo njegovega smisla edino resnično. Je torej resnično ali ne? Do katerih okvirov?
Če je popolen egocentrik, je to to :!: To samo govori o njegovem duševnem nivoju oziroma njegovi širini. Takim ljudem se ponavadi izreče sožalje. Ker ponavadi ostanejo sami oziroma obkroženi s tistimi, ki takšne ljudi potrebujejo. :roll: Okviri pa so znani, do mojih in tvojih... :D

Lep dan želim..

Roman
Posts: 6354
Joined: 21.10.2003 8:03

Post by Roman » 6.4.2005 17:15

GJ wrote:Vendar pa je vsak zrel posameznik (izklučujem vzgojo otrok) tisti, ki se lahko upre vsiljevanju idej, ki mu ne ležijo.
Tako in še več: vsak zrel posameznik se lahko upre temu, da bi svoje ideje vsiljeval drugim. Ampak potem slišim iz zelo informiranih virov, da človek, ki spozna boga, postane tako zelo vesel, da želi (pravzaprav celo mora) svoje veselje deliti z drugimi.

User avatar
mriz
Posts: 2036
Joined: 13.5.2004 23:52
Location: maribor

Post by mriz » 6.4.2005 21:00

Kje pa je meja med vsiljevanjem in deljenjem novonastale sreče?
Po moje je to preveč odvisno od posameznika, tako da se o vsiljevanju sploh ne gre pogovarjati.
No, verjetno bi se vsi strinjali da je vsiljevanje idej če ti grozijo s smrtjo (*kreh* Cerkev *kreh*), kaj pa ostalo? Za mene se vsiljevanje začne že z brošurami v nabiralniku, ampak tisti, ki so mi jo poslali, delajo to z dobrimi mislimi. Je pravično za njih trditi, da niso zreli?

Roman
Posts: 6354
Joined: 21.10.2003 8:03

Post by Roman » 6.4.2005 21:14

Imaš prav, Mriz. Pravzaprav je vprašanje, zakaj se tisti, ki so tako zelo prepričani, da ti s svojim vsiljevanjem koristijo, nikoli niso pripravljeni s teboj o tem pogovoriti. Mislim na take vrste pogovor, kjer niso oni nekaj vzvišenega, nezmotljivega, in ti sam nisi samo preprost bedak, ki ne ve, kaj je dobro zanj. So zreli? Kaj pa, če bi se bilo treba vprašati, če so strpni?

User avatar
mriz
Posts: 2036
Joined: 13.5.2004 23:52
Location: maribor

Post by mriz » 6.4.2005 22:02

Verjetno jim predstavljaš grožnjo, tistega hudička, ki bi v njih vzbudil dvom. Mogoče samo nezavedno, a vseeno. Ta zvišenost je samo obrambni zid, avtomatska zaščita, da preslišijo vsak argument proti. Osebna občutenja nimajo kaj dosti proti racionalnim dokazom.
Kaj pa če si ti tisti, ki ni strpen? s svojim dvomom in pogovorom ciljaš na to, da mu dokažeš nasprotno, da ga "ujameš". Zakaj mu jemlješ srečo? (govorim na splošno,ne obtožujem tebe osebno :) )
Mislim da smo vsi včasih glede tega nezreli, ne glede na to na kateri strani si.
Vsi drug drugemo nekako rahlo silimo svojo resnico oziroma resnico, ki smo jo sprejeli za svojo.

Roman
Posts: 6354
Joined: 21.10.2003 8:03

Post by Roman » 6.4.2005 22:21

Spet ti moram dati prav, vsaj kar se splošne slike tiče. Vem, da "očitek" ne leti name osebno, pa bi se vseeno rad nekoliko postavil v bran. Spoštujem nazore, tudi če niso moji. Če si sam jemljem pravico, da mislim po svoje, moram to pravico priznavati tudi drugim. In ker sam svojega prepričanja ne propagiram, ne ustavljam ljudi na ulici, ne hodim po domovih, pričakujem to tudi od drugih. No, kadar pa pride na vrsto priložnost za kresanje mnenj, se tega z veseljem udeležim. Pri tem pa velikokrat ugotovim, da je najtežje debatirati ravno s tistimi, ki imajo polna usta strpnosti in ljubezni. Tem verjetno res predstavljam grožnjo.

User avatar
mriz
Posts: 2036
Joined: 13.5.2004 23:52
Location: maribor

Post by mriz » 7.4.2005 7:56

Potem si glede tega bolj zrel kot večina ostalih.
Torej samo ko dobiš zeleno luč, spustiš pse ki raztrgajo nepripravljenega ali šibkega nasprotnika :) .
Grožnjo jim mogoče predstavljaš zato, ker si ovira med njimi in razlogom, da se držijo načela strpnosti in ljubezni. Čudno je, da uporabljajo metode, ki niso v skladu z njihovo resnico, samo da ohranijo svojo resnico. Mogoče je strpnost, ljubezen manjvreden člen te resnice ki se ga lahko zanemarja da se ohrani glavni del resnice, recimo bog.

User avatar
GJ
Posts: 2635
Joined: 27.1.2003 22:08

Post by GJ » 7.4.2005 8:44

Roman wrote:Tako in še več: vsak zrel posameznik se lahko upre temu, da bi svoje ideje vsiljeval drugim. Ampak potem slišim iz zelo informiranih virov, da človek, ki spozna boga, postane tako zelo vesel, da želi (pravzaprav celo mora) svoje veselje deliti z drugimi.
Ja, in prav RKC se tega najbolj zaveda. Otroke je treba vzgajati v duhu od malega. Upreti, oziroma samo podvomiti v boga pomeni greh.
Usoda RKC je v prihodnjosti povsem odvisna od bodočih ovčic. Število vernih je v Evropi s stopnjo osveščenosti močno upadlo. Zato je RKC preusmerila svoje poslanstvo na manj razvite celine, predvsem Afrika.

Resnica je seveda, da je vsiljevanje idej lahko način preživetja tako posameznikov kot tudi celih skupin ljudi. Vrhovni bog pa je v današnji družbi vsebolj in bolj Denar.


Lep dan še naprej želim..
Last edited by GJ on 7.4.2005 15:00, edited 1 time in total.

Roman
Posts: 6354
Joined: 21.10.2003 8:03

Post by Roman » 7.4.2005 9:49

mriz wrote:Potem si glede tega bolj zrel kot večina ostalih.
Hvala. Si neskromno laskam, da res.
Torej samo ko dobiš zeleno luč, spustiš pse ki raztrgajo nepripravljenega ali šibkega nasprotnika.
Krasna primerjava. Ja, tako je. Pri tem moj nasprotnik seveda ni sogovornik, ampak njegovi psi = argumenti. Ampak pri tem pride do hecnega pojava: ko izkrvavi kakšen od njegovih psov, nastopi ad hominem.

Ja, GJ, vse cerkve tega sveta se tega zavedajo. Zato pa velja zanje in za komuniste, da so najbolj koristni takrat, ko so v - opoziciji.

User avatar
mriz
Posts: 2036
Joined: 13.5.2004 23:52
Location: maribor

Post by mriz » 7.4.2005 18:22

Roman wrote:Pri tem moj nasprotnik seveda ni sogovornik, ampak njegovi psi = argumenti. Ampak pri tem pride do hecnega pojava: ko izkrvavi kakšen od njegovih psov, nastopi ad hominem.
Seveda, to je za moje pojme pričakovano pri močno prepričanih nasprotnikih. Čustven naboj je v zraku (navsezadnje zagovarjajo svojo srečo), ko sprevidijo (oziroma nekako vseeno nočejo sprevidet) nemoč svojih kužkov, se naboj sprevrže v jezo in...verjetno si že preveč krat doživel kaj podobnega.

joe
Posts: 40
Joined: 13.2.2005 20:16
Location: ljubljana
Contact:

Post by joe » 7.4.2005 20:58

Kren, v resnici gre za vprašanje distance. Nekoliko se je vendarle treba distancirati. Drugače pa itak vidiš, da za človeka še nikoli ni bilo bolje. Ne gre na slabše. Gre na bolje. Le pomisli malo!
Sicer je vse, kar obstaja, podvrženo propadu. Še sonce bo čez sedem milijard let začelo ugašati, menijo znanstveniki. Toda hkrati nastaja novo. Kaj? Ne veš. To je skrivnost, ki je ne moreš razvozlati. Zato ne pustiš, da bi ti grenila življenje. Se od nje distanciraš. In uživaš. Če si zaradi tega čudak, nič hudega.

User avatar
kren
Posts: 1651
Joined: 17.2.2005 12:54

Post by kren » 7.4.2005 21:08

Pravzaprav je vprašanje, zakaj se tisti, ki so tako zelo prepričani, da ti s svojim vsiljevanjem koristijo, nikoli niso pripravljeni s teboj o tem pogovoriti.
Ne vem no. Sam imam občutek, da jih je tukaj na tem forumu kar nekaj, ki so se pripravljeni o tem pogovoriti (in to ne na takšen ozkogleden način kot ga srečamo večinoma). Prav tako nekateri izmed mojih profesorjev rade volje razložijo in argumentirajo (in to na kritičen način) mnoga dvorezna verska stališča, ki jih zagovarjajo. Nekako čudno se mi zdi da imata same slabe izkušnje. Mogoče je kriva izbira in pristop. ne pa toliko zaprti zagovorniki. Če pomislim koliko je kvazi-znanstvenikov, ki mnogih teorij sploh ne razumejo, le njihov ego jih je poln,...... situacija niti ni tako zelo drugačna.

Kaj je to "ad hominem"?

Post Reply