Znanost in njeno gorivo
Objavljeno: 16.3.2017 12:11
Pozdravljeni!
Zanima me, koliko vas misli, da bi bilo treba (naravoslovno) znanost in tehniko upočasniti, če ne celo ustaviti?
Sam sem po formalni izobrazbi naravoslovec (od vključno srednje šole do vključno fakultete), pozneje sem diplomiral tudi družboslovje.
Ampak vse bolj se mi dozdeva, da nas je znanost razočarala, da ni prinesla dobrobiti za vse, temveč nam v navezi s tehniko (in ekonomijo ter politiko) pospešeno jemlje delovna mesta in povečuje brezposelnost in socialno ogroženost (avtomatizacija, informatizacija, robotizacija), nas vse bolj nadzira in drži na vrvici (sledenje računalnikom, mobilnim napravam, nadzorne kamere, socialna omrežja in še kaj), v zameno sicer je napredek (tudi za navadne smrtnike) v medicini, potovanja so postala hitra in dostopna, tudi komunikacije na daljavo, po drugi strani pa nas bo bionika povsem razčlovečila in nazadnje morda celo uničila.
Ampak zlasti naravoslovci so zazibani v svoj primitiven, samozadovoljen sen. Primer: pred kratkim sem bil bridko šokiran nad nekaterimi mislimi, ki jih je v svoji novi, zelo brani (in mestoma ter v določenih pogledih odlični) knjigi zapisal slovenski zdravnik (ki je tudi priznan pesnik in pisatelj) govori pa ta knjiga pretežno o bioniki. Prav nobenega strahu ali zadrege na kaže avtor nad posegi v telesa ljudi in živali na ravneh od najmanjših molekul do organov. Od kod uglednim, uspešnim, kultiviranim osebam takšen manjko empatije do živali (sesalcev, da ne bo pomote, ne kakšnih črvov!), takšen vulgaren materializem (ostanek nekdanje vzgoje v duhu "dialektičnega materializma" od vrtca do fakultete?), takšno pomanjkanje čuta za "mehko moč" filozofskega razmišljanja? Avtorju se zdi, da je napredek na področju bionike celo oviran, in to po njegovem neupravičeno, za zgled dajanja prostih rok znanosti na najbolj intimnih področjih pa nam postavlja azijske države, na primer Kitajsko?! Z vprašanjem zavesti avtor opravi mimogrede (je pa v nasprotju s tem odlično opisal nekatere relativno preproste mehanizme, na primer stres, prav tako se je posrečeno lotil pogledov na zdravje, njegovo bistvo ...).
Mislim, da nas bo ljudi uničila (prej še zasužnjila) ravno ta naša hiperaktivna in obenem (v primerjavi z vesoljem) nepopravljivo omejena pamet. Nujno bi potrebovali tabuje, meje, ki jih ne bi smeli prestopiti. Če znanstvenika in inženirja v odnosu do "stvarstva" primerjam z idiotom v odnosu do avtomobila, gre nekako takole: idiot nikoli ne bo znal popraviti ali predelati avtomobila, pa naj še toliko poskuša, prelistava knjige o strojništvu, mehaniki, elektriki, pa naj povabi k sodelovanju še kup drugih idiotov ... končni rezultat bo vedno katastofa. Posegamo v stvari, katerih splošno, nam komaj sluteno harmonijo bomo za ceno kratkoročnih koristi (nekaterih) vrgli iz tira s svojimi šarlatanskimi posegi, posledica pa bo splošno trpljenje.
Ker vem, da dejavnosti znanstvenikov ni mogoče ustaviti in sploh sem proti vsaki grobi represiji, mislim, da bi bilo nujno (ne vem pa, če je to realno pričakovati) znanosti vzeti večino njenega "goriva", ta pa je denar. Sam bi jim pustil največ 10 odstotkov sredstev ... Tako bi znanstveniki še vedno lahko ustvarjali, vendar bi se "razvoj" upočasnil, vsi ostali bi se lažje prilagajali na spremembe, ki v trenutnem tempu povzročajo kaosu podobno stanje in nižajo kvaliteto življenja večini ljudi.
Kaj mislite, bi bilo treba vozilu po imenu Znanost omejiti porabo goriva, da ne pride do katastrofe?
Zanima me, koliko vas misli, da bi bilo treba (naravoslovno) znanost in tehniko upočasniti, če ne celo ustaviti?
Sam sem po formalni izobrazbi naravoslovec (od vključno srednje šole do vključno fakultete), pozneje sem diplomiral tudi družboslovje.
Ampak vse bolj se mi dozdeva, da nas je znanost razočarala, da ni prinesla dobrobiti za vse, temveč nam v navezi s tehniko (in ekonomijo ter politiko) pospešeno jemlje delovna mesta in povečuje brezposelnost in socialno ogroženost (avtomatizacija, informatizacija, robotizacija), nas vse bolj nadzira in drži na vrvici (sledenje računalnikom, mobilnim napravam, nadzorne kamere, socialna omrežja in še kaj), v zameno sicer je napredek (tudi za navadne smrtnike) v medicini, potovanja so postala hitra in dostopna, tudi komunikacije na daljavo, po drugi strani pa nas bo bionika povsem razčlovečila in nazadnje morda celo uničila.
Ampak zlasti naravoslovci so zazibani v svoj primitiven, samozadovoljen sen. Primer: pred kratkim sem bil bridko šokiran nad nekaterimi mislimi, ki jih je v svoji novi, zelo brani (in mestoma ter v določenih pogledih odlični) knjigi zapisal slovenski zdravnik (ki je tudi priznan pesnik in pisatelj) govori pa ta knjiga pretežno o bioniki. Prav nobenega strahu ali zadrege na kaže avtor nad posegi v telesa ljudi in živali na ravneh od najmanjših molekul do organov. Od kod uglednim, uspešnim, kultiviranim osebam takšen manjko empatije do živali (sesalcev, da ne bo pomote, ne kakšnih črvov!), takšen vulgaren materializem (ostanek nekdanje vzgoje v duhu "dialektičnega materializma" od vrtca do fakultete?), takšno pomanjkanje čuta za "mehko moč" filozofskega razmišljanja? Avtorju se zdi, da je napredek na področju bionike celo oviran, in to po njegovem neupravičeno, za zgled dajanja prostih rok znanosti na najbolj intimnih področjih pa nam postavlja azijske države, na primer Kitajsko?! Z vprašanjem zavesti avtor opravi mimogrede (je pa v nasprotju s tem odlično opisal nekatere relativno preproste mehanizme, na primer stres, prav tako se je posrečeno lotil pogledov na zdravje, njegovo bistvo ...).
Mislim, da nas bo ljudi uničila (prej še zasužnjila) ravno ta naša hiperaktivna in obenem (v primerjavi z vesoljem) nepopravljivo omejena pamet. Nujno bi potrebovali tabuje, meje, ki jih ne bi smeli prestopiti. Če znanstvenika in inženirja v odnosu do "stvarstva" primerjam z idiotom v odnosu do avtomobila, gre nekako takole: idiot nikoli ne bo znal popraviti ali predelati avtomobila, pa naj še toliko poskuša, prelistava knjige o strojništvu, mehaniki, elektriki, pa naj povabi k sodelovanju še kup drugih idiotov ... končni rezultat bo vedno katastofa. Posegamo v stvari, katerih splošno, nam komaj sluteno harmonijo bomo za ceno kratkoročnih koristi (nekaterih) vrgli iz tira s svojimi šarlatanskimi posegi, posledica pa bo splošno trpljenje.
Ker vem, da dejavnosti znanstvenikov ni mogoče ustaviti in sploh sem proti vsaki grobi represiji, mislim, da bi bilo nujno (ne vem pa, če je to realno pričakovati) znanosti vzeti večino njenega "goriva", ta pa je denar. Sam bi jim pustil največ 10 odstotkov sredstev ... Tako bi znanstveniki še vedno lahko ustvarjali, vendar bi se "razvoj" upočasnil, vsi ostali bi se lažje prilagajali na spremembe, ki v trenutnem tempu povzročajo kaosu podobno stanje in nižajo kvaliteto življenja večini ljudi.
Kaj mislite, bi bilo treba vozilu po imenu Znanost omejiti porabo goriva, da ne pride do katastrofe?