Verjamete v reinkaracijo?

[mriz]

Nekje sem prebral:
Človek ne more najti Boga. Bog najde človeka. Tvoje prizadevanje tu nič ne pomaga. Pride iz polja nezavednega. Ko pride, se vse razjasni. Nimaš več vprašanj. Upanja ni več in ne strahov. Samo tišina.

Ja in? Jaz pa sem nekje prebral da je bog mrtev! Kaj pa zdaj?

No, bog je po tvojem opisu kot kakšna droga (ali močno zdravilo). Jaz sem tudi mel parkrat že vse razjasnjeno

[joe]

Resnično, gre le za vprašanje kakovosti zavedanja. Ko si s vsem bitjem tukaj in zdaj. Ko tvoj um, izgubljeni sin, pride domov. Tedaj je vsakršno vprašanje ali Bog je ali ga ni, odveč. Zavedaš se ga na vsakem koraku. Tudi vprašanje reinkarnacije je tedaj odveč. Veš, da nisi ločen in to je dovolj. Teorija vsega.

[mriz]

Sepravi ko umreš, in ne uporabljaš več možganov, se tudi preseliti ne moreš.

Jaz pa trdim, da možgane uporabljamo oziroma je aktivnost v možganih še nekaj časa po smrti. Ok, pogoj je verjetno tudi da možgani ostanejo celi . Torej je po moje možno marsikaj.
Mene bolj zanima kako in zakaj sploh v teoriji pride do preskoka duše ali zavesti ali česarkoli že v drugo bitje Ima kdo med 30% odgovarjajočih kakšen odgovor?

Resnično, gre le za vprašanje kakovosti zavedanja. Ko si s vsem bitjem tukaj in zdaj. Ko tvoj um, izgubljeni sin, pride domov. Tedaj je vsakršno vprašanje ali Bog je ali ga ni, odveč. Zavedaš se ga na vsakem koraku. Tudi vprašanje reinkarnacije je tedaj odveč. Veš, da nisi ločen in to je dovolj. Teorija vsega.

Ok, iz tvojega stališča ima verjetno to smisel. Tako da, tvoje prepričanje je resnično in neresnično hkrati, želim ti mir.

[powerslave]

Gre za oddajo http://www.sat1.de/shows/gedankenleser/ na Sat 1 vsako nedeljo ob 19h

Tokrat je sokiral 24 studentov medicine, ki so seveda na koncu poizkusa tarnali kako je to mogoce in se tolkli po glavi zaradi nerazumljivih odg.

Namrec fant na zgornjem naslovu ima sposobnost hude kontrole duha. Izventelesno stanje doseze z neverjetno lahkoto.
Prikljucili so ga na EKG in ta ni zaznal pulza celih 30s. Pred tem pa je neka punca v sosednji sobi popolnoma sama na list narisala eno risbo in ga polozila na mizo. Ta tip je klinicno "mrtev" sel v sosednjo sobo, pogledal kaj je narisala in se vrnil po pol minute nazaj v telo. Odg. je bil seveda pravilen, EKG za ta cas mrtev in odprta usta studentov ha ha

V drugem primeru je sredi veleblagovnice naredil poizkus tako da je ena zenska skrila nekje svojo verizico (on ni vedel kaj je sprva skrila!). Nato mu je odgovarjala v mentalu kam jo je dala in on je seveda ugotovil kraj v trgovini, kaksen je ta predmet in kdo ji ga je podaril. Osupljivo. Tista zenska je cisto "pregorela"!

V tretjem primeru pa se je malo pohecal iz enega moskega, kateri mu je prav tako odgovarjal v mentalu...in sicer s kom je izgubil nedolznost. To so bili smehi, ko je povedal pravo ime.

Prepricajte se se sami...ta oddaja je lep dokaz za nekaj kar se zdi tako nemogoce!

LP

PS:Tudi pri tej oddaji (tako kot vedno) se bodo nasli dvomljivci, ki bodo iskali odg. v raznih "trikih" tako kot to dela Copperfield

[mriz]

Škoda da je oddaja na nemški tv - še latinsko znam boljše kot nemško
Pa itak brezveze da bi jo gledal, me ziher nebi prepričala... bom rajši ostal pri mythbusters

[kren]

joe: pa je to stanje trajno? kako dolgo je, kako se kakovost zavedanja veca ali manjsa, ce se? in mislim da vem na kaksen obcutek meris, zatorej, lahko podas kaksen argument (cetudi lastna osebna izkusnja, le da je daljsa od 3dni) za to?
maja sej je res, sprasujem zato ker edino trajno kar imam je zmeda v glavi, zmeda teorij, idej, nazorov, norm, vrednot, strahov in se kaj bi se naslo pa iscem.. oz. sem nasel, nekaj,.. vsakdanjega:)..

zanimiv poskus: bucika in listek. buciko nekako postavis pokonci (lahko jo od spodaj gor zapicis skozi par listov papirja ipd) in nanjo cisto nalahno polozis listek (naj ne bo vecji od 5x5cm). zdaj pa gledas listek, imas pasiven odnos do njega. kakorkoli ga razumsko hoces premaknit ti ne bo uspelo. ce pa si pasivno skoncentriran nanj potem se "sam od sebe" (po eni izmed teorij naj bi to pocela podzavest) zacne vrteti. to lahko nekaj casa pocnes, potem se pa ustavi. prvic ponavadi uspe po nekaj dneh, 15-20min vaje na dan. kasneje se da nauciti nadzorovati hitrost listka, smer vrtenja,.. sami lahko zaprete vsa okna, vrata, radiatorje, pustite sobo vec ur nedotaknjeno in potem poizkusito doticno stvar. na lastne oci probal:).

je pa zanimivo za videt predvsem zato ker je preprosto:) in ker ni drugega razloga da bi se listek zacel vrteti kot da pride iz tvoje glave. misel, ukaz, nekaj pac, kakorkoli ze to poimenujemo. res vsak lahko to izvede, sem dal ze probat raznim ljudem in jim je uspelo.

[mriz]

ker edino trajno kar imam je zmeda v glavi, zmeda teorij, idej, nazorov, norm, vrednot, strahov in se kaj bi se naslo

Ja, tako se jaz počutim vsaki dan po faksu

Glede tega stanja, ki ga opisuje joe..to stanje je religijska zadetost. Po moje ne more trajati dolgo, samo v času obredov/molitev. Verjetno gospod joe ni tako blažen ko je recimo v službi.

[ap-čiha]

Kakšno stanje pa je to - religijska zadetost?

[mriz]

Zelo prijetno

Samo za moje pojme škodljivo in nepotrebno (no, kak za koga).

[kren]

mriz zakaj pa skodljivo in nepotrebno? pomoje je bolj skodljivo se iz tega stanja vrniti "nazaj na trdna tla" (ceravno tukaj ne bom omenjal da teh trdnih tal v resnici ni, bom sigurno nekoc) in iz te perspektive gledati na svojo neproduktivnost. sele od tukaj potem reces da je skodljivo in 'polno pridevnikov'. podobno kot z drogami: ce si celo zivljenje zadrogiran, saj je super. ampak ce nekoc nehas in ce ti kdo vbije v glavo da je zdravje pomembno; imas ogromen problem.

[ap-čiha]

Ta zadnja razlaga pa je zelo zanimiva. Kako pa so definirana ta realna tla?

[kren]

realna tla - to kar je realno - to, ki je resnicno (realno je tujka za resnicno)

v tem primeru se gre za tvoj oseben odnos do sveta in tvoje delovanje v njem. hec je tukaj vec ali manj v tem, da ima danasnja druzba svojo interpretacijo prevec v cislih oz. jo poistoveti z absolutno resnico. cilji v zivljenju so ponavadi materialne dobrine, dolocen ugled, druzbeni status, financni dotok, druzina in v tem smislu dalje. interesi sicer variirajo od posameznika do posameznika ampak vzorci razmisljanja in odnos ki ga vzpostavijo do sveta je podoben. moti me pa da ko delam kaj po svoje se takoj pojavi pet milijard posameznikov ki mi zagotavlja da delam stvari narobe. saj jih res, z njihove perspektive to ne bi bilo niti priblizno sprejemljivo da bi se ti vsak dan po krvi pretakale psihoaktivne substance (zgolj primer da ne bo kdo dol padu:)) - po normah te druzbe nisem na realnih tleh. a realna tla kot jih ravno ta druzba pojmuje pa niso nic drugega kot abstraktna iluzija.
resnica je vrsta besedne igre, nekatere stvari ki so resnicne pa lahko tipamo, vohamo, vidimo, konec koncev tudi izmerimo:).

[joe]

Življenje je skrivnost, ki jo živiš, ne pa razlagaš. To je vse. To nima opravka z nobeno religijo in z nobenim Bogom. In še eno. Ko se znajdeš pred nalogo, se potrudi po svojih najboljših močeh, da jo v redu opraviš. Da si lahko rečeš, to sem pa dobro naredil. Je treba delat, je rekel Adi. Ne pa filozofirat. Ne razmišljaj o vrtnici, marveč uživaj v njeni prisotnosti. Je del tebe. Potem se bo mir naselil v tvoji duši. Konec.

[ap-čiha]

"...nekatere stvari ki so resnicne pa lahko tipamo, vohamo, vidimo, konec koncev tudi izmerimo:)."
..... in če jih ne tipamo, vohamo, vidimo in izmerimo, potem niso resnične?

"v tem primeru se gre za tvoj oseben odnos do sveta in tvoje delovanje v njem. hec je tukaj vec ali manj v tem, da ima danasnja druzba svojo interpretacijo prevec v cislih oz. jo poistoveti z absolutno resnico. cilji v zivljenju so ponavadi materialne dobrine, dolocen ugled, druzbeni status, financni dotok, druzina in v tem smislu dalje. interesi sicer variirajo od posameznika do posameznika ampak vzorci razmisljanja in odnos ki ga vzpostavijo do sveta je podoben. moti me pa da ko delam kaj po svoje se takoj pojavi pet milijard posameznikov ki mi zagotavlja da delam stvari narobe"

Kaj če ima nek človek oseben odnos do sveta in dela po svoje, ravno zaradi svoje vere?
Je potem razlika med vama v tem, da on ne stoji na realnih tleh, za razliko od tebe?

[powerslave]

Kadar se tvoje zavedanje usmeri navzven, se pojavita um in svet. Kadar se usmeri navznoter, spoznaš svoj lastni izvor in se vrneš domov v Bivanje.

Nihče nima eksluzivne posesti nad Bivanjem. To je tvoja resničnost in ti je takoj dostopna v obliki občutja. Je najgloblja plast tvojega bitja in je neuničljiva. Spoznaš jo lahko, ko je um utišan.

Pridobiti zavest Bivanja in ostati v njem je razsvetlenje. Razsvetlenje ni neko nadnaravno stanje, ampak je tvoje naravno stanje enosti z Bivanjem.

Nesposobnost občutiti to enost povzroči iluzijo ločitve, sebe začneš dojemati kot izoliran košček. Pojavi se strah.

Identificiraš se s svojim umom, ki proizvaja prisilne misli. Biti nesposoben prenehati misliti, je strašna odvisnost. Ker vsi trpijo za isto boleznijo, mislimo da je to normalno. Ta mentalni hrup ti preprečuje, da bi našel realnost notranjega miru in vsepovezanosti.

Um uporablja Tebe. Instrument je prevzel oblast.

Dobra novica je, da se lahko osvobodiš svojega uma in s tem se začne tvoje osvobajanje. Poslušaj glas v svoji glavi tako pogosto kot le moreš. Posebej bodi pozoren na ponavljajoče se misli. Postani priča dogajanju. Samo poslušaj in ne sodi. Spoznal boš, da ti poslušaš misli. Misli tako hitro izgubijo svojo moč in usahnejo.


To je začetek tvoje svobode. Aktivira se višja stopnja zavesti. Počasi spoznaš, da je misel le majhen aspekt mnogo širše inteligence. Še več, najlepše stvari - lepota, ljubezen, kreativnost, veselje, notranji mir - ne izhajajo iz uma. Začenjaš se prebujati.

V do sedaj neprekinjenem toku misli je nastala razpoka. Skozi to razpoko občutiš mir znotraj sebe. Spet občutiš prvotno stanje enosti znotraj sebe, ki je običajno prekrito z umom.

Drug način da ustvariš razpoko v umu je, da se popolnoma osredotočiš na Zdaj. Intenzivno se zavedaj sedanjega trenutka.

V stanju Ne-uma si popolnoma pozoren in zavedajoč, vendar ne razmišljaš. To je tudi bistvo meditacije.

Ego je fantom.
Za ego sedanjost ne obstaja.

Razsvetlenje je dvig nad misli.
Čustva nastajajo na stičišču uma in telesa. Čustva so telesna reakcija na misli.

Kašna so tvoja čustva? Občuti telo od znotraj. To te bo povezalo z občutji. Če bi rad spoznal um, ti bo telo vedno postreglo z resnico: z relativno resnico tvojega trenutnega stanja.
Misli so v "glavi", čustva pa v telesu.

Pogosto se vprašaj: kaj se dogaja v meni ta trenutek? Vendar ne analiziraj, samo opazuj.

Strah. Čeprav ego zaseda večino tvojega prostora in ima izdelane številne obrambne mehanizme, je v resnici zelo ranljiv. Zato se neprestano čuti ogroženega. Ego ves čas sporoča: v nevarnosti sem. Kakšno čustvo je posledica tega? Strah.

Ego se boji (svoje) smrti. Ego ima rad "prav". Kajti če se moti...se občuti prizadetega.
Opazuj svoje obrambe. Kaj braniš? Moč nad drugimi je šibkost oblečena v silo.

Če ne želiš več povzročati bolečino sebi in drugim, potem ne ustvarjaj več časa. Kako?
Spoznaj, da je sedanji trenutek vse, kar imaš. Vedno reci "da" sedanjemu trenutku.

Čas in um sta nerazdružljiva. Odstrani čas in um se ustavi.

Preteklost ti je dala identiteto in prihodnost ti daje obljube.

Nasprotje časa je prisotnost.

Ukini stare vzorce obnašanja, ki zanikajo sedanjost ali se ji upirajo. Začni umikati svojo pozornost iz preteklosti in prihodnosti, kolikor zmoreš.
Ali je to pretežko? Potem opazuj trdovratno navado uma, da nima obstanka v sedanjosti. Vedno zdrsne nekam drugam.

Kadarkoli lahko opazuješ svoj um, nisi več ujet vanj.

Kadar si soočen s čustveno nabitimi situacijami, postaneš nezaveden. Čustva te preplavijo. Čustva postanejo ti.

Poosebljanje z umom le-temu daje energijo, opazovanje uma mu jo jemlje. Poosebljenje z umom ustvarja čas, opazovanje uma ustvari brezčasje.

Ali si tudi ti eden od tistih, ki bi želeli biti nekje drugje, kot so sedaj? Ali je večina tvojih opravil samo nujno zlo za dosego cilja?

Prihodnost je izdelek uma, ki je nezadovoljen s sedanjostjo.
Preteklost jemlje energijo sedanjosti.

Kaj je tvoje življenje in kaj je življenska situacija? Zoži tvoje življenje na en sam trenutek. Pod življensko situacijo (kakršnakoli že je) je življenje kot temelj.

"Kaj" počneš je manj pomembno kot "kako" to počneš.
Bodi pozoren - rezultat bo prišel sam od sebe.

Ne glede na to kaj občutiš: mir, veselje, spokojnost, nemir, hrepenenje, zamero…ti rezultat daje orientacijo, o tem, kam se giblješ: bliže življenju ali dlje od njega. Ali je lahko še bolj enostavno?

Zavedanje ustvari v tebi polje visoke vibracije. Nezavedanje, negativnost, nasilje, nesoglasja v tem polju ne morejo preživeti. Tudi tema ne more vstopiti v območje svetlobe.

Najprej vadi zavedanje v vsakdanjih situacijah, ko vse teče gladko. Hudi pretresi in konflikti, čustvene krize imajo mnogo močnejše gravitacijsko polje, ki te potegne vase. Običajno, vsakdanje nezavedanje pa je težko opaziti, ker je tako normalno.

Zavedanje: kaj se dogaja v meni ta trenutek?

Naj te radovednost ne vleče samo navzven. Občuti, kaj je znotraj. Če urediš svojo notranjost, se bo tudi zunanjost uskladila. Primarna realnost je znotraj, drugotna je zunaj.

Te skrbi, kaj bo prineslo tvoje početje? Popolnoma se posveti svojemu delu, rezultat bo prišel sam od sebe.

Ko te sedanji trenutek napolni s tišino, prisotnostjo in mirom, ne potrebuješ več prihodnosti, da bi ti prinesla izpopolnitev in zadovoljstvo.

Medtem, ko se tvoje življenje odvija, ti si.
Izostri svoje opazovanje: kaj misliš? Kaj občutiš? Kaj se dogaja v telesu?
Tukaj si, a rad bi bil drugje - ni čudno, da si raztegnjen.

Pozabi na preteklost vsak trenutek. Umri za minulo. Občuti moč tega trenutka in polnost bivanja. S preteklostjo se ukvarjaj samo, če je aktualna.

Si zaskrbljen? Kaj če se zgodi? Ta miselni fantom je nepremagljiv.
Občuti svoje dihanje, svoje telo. Kaj je narobe s tem trenutkom?

Si se navadil, da čakaš? Kaj čakaš? Koliko časa že čakaš? Nekateri čakajo že celo življenje ugoden trenutek, da bodo začeli živeti.

Vse kar potrebuješ, priložnosti, ljudi, denar, službo, srečo…lahko prejmeš samo sedaj.
Komu je namenjena lepota narave brez tvoje prisotnosti?

Zavedanje je prebujanje iz sanj.
Um pritegne vso tvojo zavest in jo spreminja za svoj namen. Ne moreš prenehati misliti.

Usmeri svojo pozornost v telo. Začuti življenje v njem. Pojdi tako globoko, da boš začutil bivanje in zlitje sebe z njim. Za hip je izginila običajna dvojnost.

Zavedanje, ki se obrne navznoter, najde svoj svetlobni Izvor.
Prakticiraj zavedanje znotraj sebe. Ne dajaj svetu okoli sebe 100% pozornosti, nekaj jo vedno ohrani v svoji notranjosti. To je povezanost z Izvirom. Most.

S to prakso boš pritegnil k sebi nove situacije, ki bodo odražale tvojo naravnanost.

Če potrebuješ novo idejo, zamisel, rešitev...ne uporabljaj samo glave. Uporabljaj celo telo, notranje energetsko polje. Usmeri pozornost navznoter.

Večina človeškega trpljenja je nepotrebnega. Ustvarja ga neozaveščeni um. Je odpor in nesprejemanje.

Upiranje na nivoju misli se kaže kot obsojanje in na nivoju čustev kot negativnost.
Um vedno zanika sedanjost in beži od nje.
Tvoje trpljenje je sorazmerno tvoji poistovetenosti z umom.

Dvoje vrst trpljenja je: tisto, ki ga ustvarjaš sedaj in tisto, ki ga nosiš s seboj iz preteklosti. Ta nakopičena bolečina je negativno energetsko polje, ki živi v tvojem telesu in umu. Je bolečinsko telo.

Bolečinsko telo lahko zdraviš samo z zavedanjem. Če opaziš bolečinsko telo, se le-to ne more več delati, da je »ti«.
Kot vsako drugo bitje želi tudi bolečinsko telo preživeti. To lahko stori samo tako, da se nezavedno poistovetiš z njim in nato živi skozi tebe.

Bolečinsko telo dobi hrano od tebe. Hrani se z vsakim doživetjem, ki ima enako vibracijo kot bolečina: jeza, destruktivnost, strah, bolezen ipd. Bolečinsko telo ustvarja situacije, ki mu vračajo enako energijo. Tako se hrani.

Bolečina se hrani samo z bolečino. Ne more se hraniti z veseljem!
Nihče ne želi zavestno več bolečine. Želimo in ustvarjamo jo nezavedno. Če bi se res zavedali naših vzorcev, bi le-ti razpadli kot očitno nesmiselni.

Če ne ozavestiš svojih bolečinskih vzorcev, boš prisiljen, da jih znova in znova ponavljaš in doživljaš.

Bolečinsko telo je navidezna pošast, ki pa ne preživi v moči tvoje prisotnosti.
Bodi buden stražar svojega notranjega prostora. Oglej si bolečinsko telo neposredno.
Alkimisti so iskali način, kako spremeniti nežlahtne kovine v zlato. Skrivnostni pomen tega iskanja je v tem, kako trpljenje spremeniti v zavedanje.

Sprejmi svoje bolečinsko telo. Ne razmišljaj o njem, ne sodi, ne analiziraj. Opazi svoje bolečinsko telo, opazi tudi, da opazuješ.

Morda boš občutil velik notranji odpor, da bi se ločil od svojih bolečin. To samo pomeni, da si investiral svojo samopodobo v bolečinsko telo. Nezavedno se boš upiral in sabotiral vsak poizkus, da bi se ozdravil. Zakaj? Rad bi obdržal sebe celega in bolečina je pomemben del tebe...Mnogo ljudi je raje nesrečnih v znanih vzorcih, kot da bi tvegali srečo v negotovih spremembah.

Biti nesrečen ustvarja svojevrsten užitek. Kako radi govorimo o svoji nesreči....

Tako kot ne moreš premagati teme, ne moreš premagati bolečinskega telesa. Zadošča opazovanje in sprejemanje.

Nezavedanje povzroča, da so tudi naša intimna razmerja pomanjkljiva in zelo nefunkcionalna.

Ljubezensko razmerje se zelo hitro lahko spremeni v ljubezensko-sovražno razmerje.

Odvisnost, ego povezanost in ljubezen niso istovetni pojmi. Ljubezen nima nasprotnega pola. Ti pa enkrat ljubiš partnerja, drugič ga napadaš. Svojega partnerja večinoma uporabljaš za svoje lastne potrebe. Kadar partner ustreza tvojim pričakovanjem ali potrebam, je dober in ugoden, predstavlja tvoj razširjeni ego. Kadar pa ti ni pripravljen ustreči, postaneš sovražen do njega. Pokazal se je drugi, do sedaj skriti pol tvojega razmerja.

Napad na partnerja vzbudi njegovo bolečino in njegov odgovor. Ego poizkuša nezavedno z napadom in manipulacijo kaznovati partnerja in ga spremeniti tako, da bo spet služil tvojim potrebam.

Vsaka odvisnost izhaja iz nezavednega odpora, da bi se soočil s svojo bolečino. Iščeš način, da bi jo prekril.

Vsaka odvisnost se začne in konča z bolečino. Vsako snov, drogo, osebo... od katere si odvisen, uporabljaš, da bi prekril svojo bolečino.

V naših medosebnih odnosih se po začetni euforiji kmalu pojavijo nesreče in bolečine. Povzročitelj bolečine niso razmerja. Odnosi razkrijejo bolečino, ki je že v tebi.

Vsaka odvisnost prej ali slej pripelje do točke, ko ne deluje več in občutiš svojo bolečino še intenzivneje kot prej.

Obstaja razlog, da ljudje iščejo rešitev v prihodnosti in poizkušajo ubežati sedanjemu trenutku. Če bi ostali pozorni na Zdaj, bi lahko srečali svojo lastno bolečino in tega se bojijo. Ne vedo, da bi v zavedanju Zdaj z lahkoto našli tudi Moč Prisotnosti, Realnost ki raztaplja iluzije.

Izogibanje osebnim odnosom z namenom, da bi se izognil bolečini in trpljenju, tudi ni pravi odgovor. Nesrečna razmerja te bodo prej prebudila kot leta življenja na samotnem otoku.

Samota je lahko koristna samo, če si pripravljen na intenzivno zavedanje sedanjosti.

Prenehaj obsojati samega sebe, nato prenehaj obsojati partnerja. Sprejmi ga brez potrebe, da ga sodiš in spreminjaš. Tako stališče te ponese iznad nivoja ega. Manipulacije in odvisnosti se končajo. Nezavedni vzorci v katere sta se oba zapletala in jih ponavljala, se razvežejo. V takem spoznanju se lahko ločiš ali še poglobiš skupni Zdaj v Bivanju.

Ljubezen je notranje stanje, ni zunaj tebe. Njen obstoj ni odvisen od zunanjih okoliščin, od nekega drugega telesa ali zunanje oblike.

V tišini in negibnosti se zavedaj prisotnosti. Občuti svojo lastno večnost in brezmejnost kot nemanifestirano življenje, ki oživlja tvojo fizično obliko. Poglej izza tančice oblike in ločitve. To je spoznanje enosti in ljubezni.

Občasni prebliski ljubezni so možni, vendar niso trajni dokler se poistovečaš z mislimi in bolečinami, z Mislečim in Trpečim Jaz. Ko postaneš Opazujoči in Zavedajoči, se rešuješ usode ponavljanja nezavednih vzorcev.

Povzetek iz knjige: "The power of NOW" by Eckhart Tolle,
povzel Matjaž Lesjak