Verjamete v reinkaracijo?

[powerslave]

Glede Boga pa bi le rekel, da diamanti niso za svinje...

...še nekaj: nematerialno ne moreš zaznat z materialnim

[Roman]

...še nekaj: nematerialno ne moreš zaznat z materialnim

Tedaj nematerialno tudi ne more na materialno vplivati.

[powerslave]

dobro si vrnil žogo

Se pa ne strinjam...
...fizikalno ti ne morem dokazat, besedne debate ki bi verjetno sla v neskoncno, pa se mi z moje strani znova ne da vec odpirat.

[GJ]

dobro si vrnil žogo

Se pa ne strinjam...
...fizikalno ti ne morem dokazat..

Ehh no sej ni tko zelo teško dokazat...
Ideje so nematerialne ja?
Pa se spomnimo ideje fašizma al pa ideje komunizma itd.
Ideje lahko spremenijo naš materialni svet Na žalost...
Seveda pa relacija ne velja obratno... Ideje ostanejo pa kakršne koli so že, dobre ali pa slabe.

Pa še nekaj, nematerialnega se lahko zaveš. (Mi smo materialni, no ja vsaj ena komponenta). Torej tisti, ki verjamemo, da so naši možgani čutilo, lahko nematerialno tudi zaznajo. Recimo ljubezen, al pa žalost, srečo...

Lep večer še naprej želim...

[Roman]

Se pa ne strinjam...

Vem.

...fizikalno ti ne morem dokazat

Seveda ne. Tu se vprašam, ali lahko služi kot dokaz tudi kaj nefizikalnega. Ne verjamem.

...besedne debate ki bi verjetno sla v neskoncno, pa se mi z moje strani znova ne da vec odpirat.

Ja, včasih začne kaj takega človeku presedati. Toliko težav je pri tem, skupni jezik, sporni viri, zanašanje na pravilno interpretacijo lastnih občutkov. Nič hudega, bova pač malo zadržana.

GJ, ja, ideje so načeloma nematerialne, vendar potrebujejo za svoj obstoj sredstvo, materialnega nosilca. Brez tega ni nič.

[mriz]

Vera obstaja že dobrih 2000 let in uči še vedno iste stvari.

Hm...to ne drži. Cerkev je za moje pojme zelo hinavsko spreminjala nauk o
svetu glede na razvoj znanosti..popolnoma nespremenjene so pomoje ostale stvari ki bi jih lahko povedal vsak ateistični moralno osveščen človek.


Ideje ne veljajo nič brez ljudi, ki v njih verjamejo. Svet ni spremenil fašizem sam po sebi, spremenili so ga norci, ki so v fašizem verjeli.

Čustva imajo kemični izvor v možganih. Zakaj nebi mogli rečt da so materialne? Mogoče so za zvok včasih verjeli, da ni materialen. Komaj čakam, da se izkaže, da so misli, ki jih slišimo v glavi, kakšno vibriranje možganskih celic v centru za sluh ali kaj podobnega

[Japi]

Roman, bi se strinjal s tabo, vendar je pri dokazovanju "nematerialnega" nekaj podobnega, kot bi hotel dokazat obstoj Lune pri dejstvu, da bi bila komplet populacija razen nekaj izjem, slepa. Dokazovanje pride upoštev le pri skupini ljudi, katere vsi premorejo čut oz. možnost dokaz preveriti.

Mriz, dokler boš enačil Cerkev z vero, ne bova našla skupnega jezika.

[Roman]

Dokazovanje pride upoštev le pri skupini ljudi, katere vsi premorejo čut oz. možnost dokaz preveriti.

Natančno tako. Ampak vprašanje je naslednje: kakšno spoznavno moč ima zaupanje oziroma vera? Človeka je na tak ali drugačen način mogoče prepričati v karkoli, a kaj od tega je (objektivno) resnično? Zakaj razni prepričevalci svetujejo odprtega duha in zaupljivost (beri: lahkovernost)?

[GJ]

Ampak vprašanje je naslednje: kakšno spoznavno moč ima zaupanje oziroma vera? Človeka je na tak ali drugačen način mogoče prepričati v karkoli, a kaj od tega je (objektivno) resnično? Zakaj razni prepričevalci svetujejo odprtega duha in zaupljivost (beri: lahkovernost)?

Seveda, prepričanje ima dvojno naravo.
Če malo obrnemo (prevedemo) Romanove besede dobimo..
Vsako prepričanje (poljubne osebe) je resnično, pa tudi če je povsem zgrešeno.

Če razmišljamo naprej dobimo precej 'nevarno' logično izpeljanko:
Če v neki osebi vzbudimo prepričanje, to prepričanje obstaja oziroma živi, seveda neglede na objektivno naravo prepričanja.

In še nakaj za vse tiste, ki si zatiskajo oči:
Vsako upanje je v svoji osnovi prepričanje.

Lep večer še naprej želim..

[Japi]

hi hi, ful fajne izpeljanke. Pri zadnji bi dodal, da je vse v svoji osnovi prepričanje. Pri tem je tudi težko govorit o objektivnosti, saj ne bi smela bit rezultat večih prepričanj, pa pravzaprav prav to je.

[mriz]

dokler boš enačil Cerkev z vero, ne bova našla skupnega jezika.

A je to sploh najin cilj?

Kar sem želel povedati je da ti Cerkev zapove (oziroma je bolj preteklosti zapovedovala) kaj moraš verjeti. Pač replika na tvojo izjavo, da se vera ne spreminja. Torej vera skupna vsem kristjanom se spreminja (s tem mislim nauk o naravi sveta in malenkosti v svetem pismu) , za osebna izkustva pa mi trenutno ni mar.

Vsako prepričanje (poljubne osebe) je resnično, pa tudi če je povsem zgrešeno.

Resnično za osebo, ki je prepričana in zgrešeno za tistega ki je prepričan drugače. Torej so vsa prepričanja resnična in zgrešena hkrati. To si priznajmo pa bo mir na svetu

Vsako upanje je v svoji osnovi prepričanje.

Lahko to podrobneje utemeljiš? Nekak mi ne štima...

[GJ]

Vsako upanje je v svoji osnovi prepričanje.

Lahko to podrobneje utemeljiš? Nekak mi ne štima...

IMHO..

Upanje (poljubne osebe) je v svoji osnovi prepričanje..

Upanje izhajaja iz želje oziroma hrepenenja neke osebe oziroma ega..

Želje neke osebe pa so posledica prepričanj oziroma spoznanj..

Upanje je prepričanje brez dokazov..

Upanje postane prepričanje takrat, ko ga zavest sprejme kot dejstvo..

Seveda lahko velja tudi obratno!

Upanje ugasne, ko zavest spregleda dejstva..

Upati, pomeni verjeti brez razjasnjenih objektivnih dejstev..

Lep dan želim..

[mriz]

Če sem prav razumel:
Upanje je torej težnja po nadgradnji že obstoječega prepričanja osebe.
Upanje je recimo "prepričanje v pripravi", ki postane prepričanje, ko ga za sprejme zavest. Ko ga sprejme zavest, postane nesporno dejstvo(seveda samo na osebni ravni).

Kakšen kriterij ima zavest za stvari, ki niso "s tega sveta"? Recimo za reinkarnacijo, boga? Povprečen človek je skozi otroštvo vzgojen in prepričan na papirju, da recimo bog je. Enkrat kasneje recimo doživlja nekaj, čemu bi lahko rekli upanje v boga (težnja za razširjenje osnovnega prepričanja o bogu v višje, bolj osebno prepričanje). Kaj se torej mora zatem zgoditi v človeku, da njegova zavest sprejme boga v višje, osebno in izkustveno prepričanje?

[joe]

Nekje sem prebral:
Človek ne more najti Boga. Bog najde človeka. Tvoje prizadevanje tu nič ne pomaga. Pride iz polja nezavednega. Ko pride, se vse razjasni. Nimaš več vprašanj. Upanja ni več in ne strahov. Samo tišina.

[Painkiller]

Jaz verjamem. Ne moremo kar umret in konec.

meni se pa zdi da lahko. Človek je prov tako organizem, brez duše (ki so si jo izmislili ravno ljudje, kajpak)

Sepravi ko umreš, in ne uporabljaš več možganov, se tudi preseliti ne moreš. Razen če bi iz tebe naredili tako dobrega klona