Verjamete v reinkaracijo?
Bolj kot na zmoto so obsojene na nevednost. Znanost ne daje resnice ali gotovosti, znanost daje teorije. Nekatere so pač zelo uporabne, kako blizu so resnici, pa itak nihče ne ve.Japi napisal/-a:Hočem povedat, da na vprašanja, ki ta moment presegajo zmožnosti fizike ne moreš razlagat skozi fizikalne oči, ker so že vzačetku obsojene na zmoto..
Znanstvene hipoteze so gotovo del znanosti, čeprav gre za bolj ali manj utemeljena ugibanja.O ugibanju pa ne govorimo znotraj znanosti, ampak je to le gonilo razvoja, katerega nek procent šele postane znanost.
Natančno tako. Vedno pa sem se čudil tistim, ki trdijo, da obstajajo druge (neznanstvene) metode, ki omogočajo absolutne odgovore.Odgovor skozi znanost, ki je omejena, je lahko le omejen!
Večno vprašanje z mnogimi odgovori, ki nekatere zadovoljijo, druge pač ne. Ampak čemu se sploh to sprašujemo?Čemu torej sploh živiš?
Teorije znotraj znanosti se dokazuje z matematičnimi prijemi, logičnimi prijemi in senzoriko, ki je na voljo. Vsaka od teh komponent je pač omejena. In iz tega ne moremo dati neomejeno veljavo neki teoriji. Torej, se znanstvena metoda od drugih metod razlikuje po tem, da je argumentiranje opravičljivosti neke teorije lažje, ker je preko zgornjih prijemov bolj transparentno podat napovedno moč teorije, dočim neznanstvena metoda pa se še vedno naslanja pač na dar prepričevanja posameznika, ki svojo teorijo širi. Dejstvo je, da si danes nihče ne upa resno trditi, da je moč klasično potovati hitreje od svetlobe, ker smo ta pojav že osvojili in ga označili kot nemogočega. O verskih vprašanjih pa je toliko različnih razlag in "dejstev", da karkoli bi si ta moment izmislil, bi skoraj lahko našel verstvo, ki to že prakticira. Moje mnenje je, da ni važno, katero področje raziskujemo, važno je, da po zanimivih odkritjih znotraj enega področja ne sklepamo na enake rezultate v povsem drugem področju.
Nisem ekspert za tovrstno raziskovanje, tako da je moj odgovor nepomemben. Je pa ideja, da če si kot človek že kdaj prej živel, mora bit to nekje shranjeno. To idejo so precej resno vzeli psihologi in psihiatri ipd., in mislim, da so prišli do nekaj zelo zanimivih spoznanj. Osebno mislim, da je človek zelo zanimivo bitje in vsekakor ni le tisto, kar pokaže tehtnica (pa še to ženski spol bolj ali manj uspešno skriva 
), tako da puščam odprto možnost tudi za take stvari.
), tako da puščam odprto možnost tudi za take stvari.
Bom pa še jaz svoj piskerček pristavil... 
1)Za kakršen koli zapis potrebuješ medij oziroma energijo. S čimer se upam strinjamo vsi
2)Če človeška karma obstaja, mora biti nekje shranjena. Seveda se sedaj takoj ponudi vprašanje kje bi bila lahko shranjena ???
Prav s tem namenom so razna verstva izumila posebne prostore, katolikom najbolj znana so nebesa, vice in pekel.
3)Vendar pa se sedaj takoj pojavi novo vprašanje. Ker duše oziroma karme niso enake morajo biti različno sestavljene. Torej mora imeti tudi duša oziroma karma svoje sestavne delce.
4)Kakšni so mehanizmi oziroma zakonitosti prehajanja duše oziroma karme v materijo ob rojstvu oziroma smrti???
To je preprosta logična razlaga izvora moje skepse in verjetno tudi Romanove.
Lep večer se naprej želim...
Če hočeš raziskovati reinkarnacijo moraš verjetno začeti na začetku.Japi napisal/-a: Je pa ideja, da če si kot človek že kdaj prej živel, mora bit to nekje shranjeno.
1)Za kakršen koli zapis potrebuješ medij oziroma energijo. S čimer se upam strinjamo vsi
2)Če človeška karma obstaja, mora biti nekje shranjena. Seveda se sedaj takoj ponudi vprašanje kje bi bila lahko shranjena ???
Prav s tem namenom so razna verstva izumila posebne prostore, katolikom najbolj znana so nebesa, vice in pekel.
3)Vendar pa se sedaj takoj pojavi novo vprašanje. Ker duše oziroma karme niso enake morajo biti različno sestavljene. Torej mora imeti tudi duša oziroma karma svoje sestavne delce.
4)Kakšni so mehanizmi oziroma zakonitosti prehajanja duše oziroma karme v materijo ob rojstvu oziroma smrti???
Kot sedaj vidiš psihologi in psihiatri niso mogli precej resno obravnavati takšne teme, saj so morali vsi po vrsti verjeti v nek nov medij, ki omogoča začasno hranjenje duš oziroma karm.Japi napisal/-a: To idejo so precej resno vzeli psihologi in psihiatri ipd., in mislim, da so prišli do nekaj zelo zanimivih spoznanj.
To je preprosta logična razlaga izvora moje skepse in verjetno tudi Romanove.
Lep večer se naprej želim...
GJ, hvala za ful dobra vprašanja. To isto sem se tudi jaz (in se še) sprašujem, imam pa idejo, kako bi vsak poskusil odgovorit. S prvo točko se strinjam, z drugo pa že malo težje, saj tu manjka definicija karme. Tu dobim občutek, da si avtomatično predpostavil, da je vse ostalo, kar ni fizikalno izmerljivo karma, vendar bi dopustil možnost, da ali predebatirava ta termin, ali pa ga kot že definiranega ne uporabiva za opis vsega nefizikalnega.
Glede psihologov pa je tako, da verjetno niso štartali z mislijo "No, zdej bomo pa mi naredili eno resno analizo reinkarnacije", ampak so neki zanimivi rezultati pri čisto eni drugi raziskavi dali mislit tudi na to temo. Vem, da sem nekje bral, da se da človeka nekako "prepričat", da se spomni svojih vsaj nekaj prejšnjih življenj. To je bil en od zanimivih pojavov pri raziskovanju podzavesti in možne manipulacije s človekom. Naj omenim samo hipnotiziranje, ki je vsaj na prvi pogled skoraj neverjetna, pa se o njej ne sprašujemo več, dočim brskanje po podzavesti in spominjanje prejšnjih življenj pa je še vedno določen tabu.
Čeprav se zdi vloga psihologov v zvezi z reikarnacijo že kar precej absurdna, pa po drugi strani raziskujejo človekovo duhovnost, in zaenkrat dajem tovrstnim raziskavam večjo veljavo kot razglabljanju o tem znotraj fizikalnih okvirov. Kar pa še ne pomeni, da se psihologija kot znanost kdaj ne zmoti.
Glede psihologov pa je tako, da verjetno niso štartali z mislijo "No, zdej bomo pa mi naredili eno resno analizo reinkarnacije", ampak so neki zanimivi rezultati pri čisto eni drugi raziskavi dali mislit tudi na to temo. Vem, da sem nekje bral, da se da človeka nekako "prepričat", da se spomni svojih vsaj nekaj prejšnjih življenj. To je bil en od zanimivih pojavov pri raziskovanju podzavesti in možne manipulacije s človekom. Naj omenim samo hipnotiziranje, ki je vsaj na prvi pogled skoraj neverjetna, pa se o njej ne sprašujemo več, dočim brskanje po podzavesti in spominjanje prejšnjih življenj pa je še vedno določen tabu.
Čeprav se zdi vloga psihologov v zvezi z reikarnacijo že kar precej absurdna, pa po drugi strani raziskujejo človekovo duhovnost, in zaenkrat dajem tovrstnim raziskavam večjo veljavo kot razglabljanju o tem znotraj fizikalnih okvirov. Kar pa še ne pomeni, da se psihologija kot znanost kdaj ne zmoti.
Če si bral Orwellow 1984, si videl, kako je nazadnje glavni junak ljubil velikega brata. Mislim, da je s tem razloženo bistvo tovrstnega doživljanja. Na zavest, pa tudi na podzavest je mogoče vplivati. Z vztrajnim prepričevanjem (molitve ali meditacije so natančno to) se da možgane prisiliti, da mislijo in čutijo karkoli. Dušni pastirji temu radi rečejo spregledanje ali spreobrnjenje. V ta namen moraš seveda imeti odprto srce (beri: pomanjkanje dvoma). Drugo vprašanje (no, zame prvo) pri tem je, kaj je pri tem doživljanju resnično. Da bi to ugotovili, bi morali ta doživljanja nekako objektivizirati. Tista zgodba o indijskem dečku, ki se je spomnil svojega prejšnjega življenja, je sicer prav presenetljivo natančno dokumentirana, a moj dvom ostaja. Tako imenovane urbane legende znajo biti zelo prepričljive.Japi napisal/-a:Vem, da sem nekje bral, da se da človeka nekako "prepričat", da se spomni svojih vsaj nekaj prejšnjih življenj.
Seveda ne. Isto pa velja tudi za teologijo.Kar pa še ne pomeni, da se psihologija kot znanost kdaj ne zmoti.