Objavljeno: 14.5.2005 20:01
(Virus znanost je pa v vzponu.)
(Virus logika je spregledan.)
(Virus logika je spregledan.)
Razprave o življenju, vesolju in sploh vsem.
https://forum.kvarkadabra.net/
Mogoče ne bo več drobnih pravljic, ideje boga pa ne bo samo pri nekaterih. Če lahko, si poglej kakšno pridigo na God Channel. V dvorani jih je ogrooomno in pomoje se število ne bo zmanjšalo skozi čas. Eni to pač potrebujejo (to sugerirano blaženost, ki jo tam doživijo). Zanimivo je to opazovati..Nekra napisal/-a:...pravš da se vse premika k znanosti torej...čez neki časa (si ne upam rečt kok k nevem) bo tut teh fanatičnih vernikov hudo mal.
ah.pomojm bo.brez veze se kregat o tem sej bo čs pokazu...okej bom pogledala med počitncami enkrat mam že mnj slabo vest če sedim za računalnikom namest da se učim k pa da gledam pridige po teveju.mriz napisal/-a:Mogoče ne bo več drobnih pravljic, ideje boga pa ne bo samo pri nekaterih. Če lahko, si poglej kakšno pridigo na God Channel. V dvorani jih je ogrooomno in pomoje se število ne bo zmanjšalo skozi čas. Eni to pač potrebujejo (to sugerirano blaženost, ki jo tam doživijo). Zanimivo je to opazovati..
Razen v svojem bistvu, v predmetu verovanja. Sicer imaš po eni strani prav, o stvareh si ustvarjamo mnenja, razlage, prepričanja, in verjamemo, da so pravilna. Združuje nas torej osnovna značilnost, da v svoja mnenja verjamemo. To pa je tudi vse, za tem se začnejo razlike. Malo manj plitvemu mislecu postane namreč jasno, da njegovo mnenje morda ni dokazano, celo ni dokazljivo, in postane njegova vera šibkejša oziroma jo v temelju zamaje vsak boljši argument. Ker pa je mnenje vedno tudi družbeno pogojeno, se po eni strani šibka vera označi kot omahljivost, celo nemoralnost, po drugi strani pa se vprežejo vse sile, da bi se vera okrepila. Pravilnost, resničnost, utemeljenost predmeta vere seveda pri tem sploh ni pomembna.Vedež napisal/-a:Po moje se vernik in nevernik (ateist) niti malo ne razlikujeta.
Tavanje v svetlobi zna biti še veliko bolj frustrirajoče.Na ta način človeštvo tava v temi
Pa čeprav samo ta, da verjamemo.Res pa je, da je v vsaki veri nekaj resnice.
Pa veš zakaj? Ker verniki, in teh je velika večina svetovne populacije, menijo, da so jo že našli.Resnico pa iščejo le redki.
Pomoje to ni isto. Vernik ima za svoje izhodišče spoznavanja "dejstvo", da bog je. Nevernik, torej recimo v tem primeru znanstvenik, ima izhodišče fiziko/matematiko/kemijo/itd. Znanstveniku "dejstvo", da boga ni, ne služi kot eden večjih izhodiščev spoznavanja, ker se tam pot verjetno zaključi. Spoznavanja znanstvenika se skladajo z njegovim (naj)močnejšim izhodiščem, torej znanostjo.Vedež napisal/-a:Po moje se vernik in nevernik (ateist) niti malo ne razlikujeta. V osnovi sta oba vernika, le da je eden verujoč v "veri do boga", drugi pa trdno prepričan, da boga ni. Torej je verujoč v "veri, da je ateist". Imamo še druge oblike verujočih v "veri, da je/ni ..." ... kakorkoli si je pač zamislil, da je/ni ".
V tem primeru je mešanček, katerega ne moreš jemati resno.Vedež napisal/-a:ker znanstvenik je lahko tudi kristjan, musliman, budist, itd
Ateizem nima svoje določene ideologije, ampak je posledica določene ideologije.Biti vernik pomeni sprejeti ideologijo neke religije, biti ateist pomeni sprejeti ideologijo ateizma, ki ne priznava obstoja boga.
Vernik v svojem spoznavanju ne more biti nepristranski, ker njegovo spoznavanje ne dovoljuje zaključka, ki bi zanikal boga. Znanost teorije menjava kot gate ker na rezultate ni vezana, oziroma rezultati niso določeni od začetka. Bog v drugem primeru (pri vernikih) je določen kot začetnki in končni rezultat, zato tako spoznavanje nima nobene teže. Znanost ima strogo določeno samo metodo, ki lahko kljub morebitni omejenosti spoznava bolj oziroma sploh objektivno, saj rezultati niso povezani z željami raziskovalcev.mali napisal/-a:Vernik goji določene predstave, upanja, celo čustva do izbrane veroizpovedi oz. svetovnega nazora in iz tega naslova ne more biti nepristranski v opisih, kar pa je temelj znanstvenega opazovanja.
Lastna izkušnja ni preverljiva, ne?Ta forum bi bil moral imeti podnaslov: "Kako prepričati pričevalca o inkarnaciji, ki ima lastno, preverljivo izkušnjo o tem, da je v zmoti".
Okej, religiozni duh je preveč zaupljiv duh. Za religiozni duh je ena velika čustvena zadetost. Molitev je umetno ustvarjanje besedice da, slepljenje samega sebe z občutkom blaženosti.joe napisal/-a: religiozni duh je pritrjujoči - zaupajoči duh. Za religiozni duh je ena sama molitev in sicer besedica "Da."
Okej, če s tem misliš duha ki zanika čustvenost kot ozadje spoznavanja.Nasprotje pa je zanikovalni duh
Religioznost je povezano z osebnim izkustvom pozitivnih čustev, problem pa je v tem da verniki ta čustva oziroma vzrok teh čustev povezujejo z (uradnim) bogom ali duhovi v drevesih ali s čim podobnim. Saj tudi ne morejo drugega, saj ta čustva doživijo v času obredov. Odnos do resničnosti? Napačno razložen odnos do namišljene resničnosti, bi prej rekel.Po tej definiciji torej religioznost ni v nobeni direktni zvezi z različnimi uradnimi religijami in še manj s kakršnimi koli cerkvami, da o znanosti niti ne govorimo. Gre le za odnos do resničnosti.