Verjamete v reinkaracijo?

Argumentirane razprave o filozofskih vprašanjih.
Odgovori

Verjameš v reinkaracijo?

DA
30
33%
NE
61
67%
 
Skupaj glasov: 91

Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

Odgovor Napisal/-a GJ »

Vedež napisal/-a:GJ: kje in kaj je duša tistega, nekoga, ki ga el. prešokiraš? Njena/njegova duša je bila pripravljena na to, da boš demoliral njegovo/njeno telo.
Je duša lahko pripravljena?
Le kaj pa jo lahko pripravi na to?
Zakaj pa se potem vrne nazaj, če so jo izgnali in je bila pripravljena.
Povem ti, da duša v takšnih primerih ne gre prostovoljno, temveč jo izženejo.
Roman napisal/-a:To označevanje povzročaš sam, ker ne želiš razkriti, zakaj misliš, kakor pač misliš, oziroma kakot to veš, kar pač misliš, da veš. Dokler tvoje "vedenje" ni pojasnjeno, gre pač za slepo verjetje.
V osnovi je vsako vedenje slepo verjetje. Vsako vedenje je slepo zaupanje v tebi prisostvovano materijo, ki ti omogoča spomin.
In če nekaj veš ti tega ne more vzeti nihče. Tega se prav gotovo zelo dobro zavedajo psihiatri. Tudi vedež se tega zaveda pa si ne more pomagati. :wink:

Lep dan želim..

Vedež
Prispevkov: 1050
Pridružen: 19.4.2004 8:33

Odgovor Napisal/-a Vedež »

Duša zapusti telo le po 100% odpovedi vseh življenjskih funkcij v telesu. Izgnati jo ni posrečen izraz, saj je enako prisotna kot pred npr. el. šoki, lahko pa so to tudi udarci, razne nezgode, nezavest, paralize, itd.

V nekaterih primerih lahko pride do odpovedi razuma ali uma. Nekateri pojmujejo to tudi tlačenje k 0% telesnega delovanja. Človek je dokler je živ - vedno nad 0%. Pri 0% duša zapusti telo in začne se proces razkrajanja.

Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

Odgovor Napisal/-a GJ »

Vedež napisal/-a:Duša zapusti telo le po 100% odpovedi vseh življenjskih funkcij v telesu. Izgnati jo ni posrečen izraz, saj je enako prisotna kot pred npr. el. šoki, lahko pa so to tudi udarci, razne nezgode, nezavest, paralize, itd.

V nekaterih primerih lahko pride do odpovedi razuma ali uma. Nekateri pojmujejo to tudi tlačenje k 0% telesnega delovanja. Človek je dokler je živ - vedno nad 0%. Pri 0% duša zapusti telo in začne se proces razkrajanja.
Tole pa ne bo tako zelo preprosto. :wink:
Recimo da je nekdo klinično mrtev (v prometni nesreči si je močno poškodoval glavo), živi samo zato ker je priklopljen na aparature. Ima še dušo?

Recimo, da je mlad in zdrav dajalec in mu uspešno presadijo srce, ledvici, kožo itd., ki še naprej živijo, lahko tudi več desetletij. Kaj je z njegovo dušo?

Lep dan želim...

mirko
Prispevkov: 483
Pridružen: 1.9.2004 13:38

Odgovor Napisal/-a mirko »

genion napisal/-a:Se pridružujem GJ-jevem vprašanju: Kaj je duša?
Poleg tega predlagam, da sprva tudi ugotovimo, kako je sploh prišlo do duše, oz. kdaj se je pojavila v človeškem svetu, v katerem obdobju in zakaj.

Danes imamo v svetu ogromno problemov, ker ne ugotavljamo zakaj je do njih prišlo, ampak želimo odpravljati le njihove posledice.

P.S.
Dodatno vprašanje k anketi: Ne vem
Za ta vprašanja bi bil pravi naslov kakšen antropolog. Laično si jaz to takole predstavljam: Duša je neumrljivi del človeka. Najbrž o ideji duše lahko govorimo od pojava obrednega pokopavanja ali upepeljevanja mrtvih in podobno. Časovno začetkov tega ne bi znal opredeliti, prav tako pa tudi ne bi vedel, zakaj je do tega prišlo. Pri tem mi razlaga, da zato, ker je človek tak, ne pove kaj dosti. Zanimivo se mi zdi, da osnovno idejo duše oziroma neumrljivosti najdemo praktično pri vseh človeških skupnostih, tudi če so se razvijale izolirano in v zelo različnih okoliščinah.
Seveda pa obstaja vprašanje, ali duša v resnici obstaja, saj se neumrljivega dela umrlega v kontroliranih okoliščina objektivno do sedaj še ni dalo zaznati, oziroma niti ni jasno, s kakšnimi merilnimi metodami bi to zaznavali. Drugače rečeno, zelo stara in univerzalna ideja o duši oziroma neumrljivosti ni eksperimentalno potrjena.
Vprašanje je, kako velik je zdaj ta problem. Morda največji mogoči v smislu objektivnega zaznavanja in odkritja resnice, morda pa niti ne tako velik v smislu tega, kako bi to odkritje vplivalo na naša življenja - ali pa tudi. Če mislim, da se moram odločati o tem, ali duša je ali ni, in se ne morem odločiti na podlagi eksperimentalno preizkušene teorije, potem se pač odločim na podlagi nečesa drugega, in tembolj razumljivo se mi zdi, da se vsi ne bi odločali enako.

Vedež
Prispevkov: 1050
Pridružen: 19.4.2004 8:33

Odgovor Napisal/-a Vedež »

Recimo da je nekdo klinično mrtev (v prometni nesreči si je močno poškodoval glavo), živi samo zato ker je priklopljen na aparature. Ima še dušo?
DA, saj njegove življenjske funkcije še niso 0%. Duša pa ima časa na pretek in se ji nikamor ne mudi :D Razum je tisti, ki mu ne dela v takšni meri, da bi se pogovarjal, hodil, itd.
Recimo, da je mlad in zdrav dajalec in mu uspešno presadijo srce, ledvici, kožo itd., ki še naprej živijo, lahko tudi več desetletij. Kaj je z njegovo dušo?
Ko si ga razsekal, si odvojil njegove dele telesa, torej je tista oseba umrla. Kar pomeni 0% in tiste duše, ki je bila v človeku, (za katerega sklepam, da je umrl) posledično ni več v posameznih organih. Njegove organe je sprejelo drugo telo in s tem tudi druga duša :wink: .

Bolezni ljudi niso le telesna. Je kdo slišal, da so zelo hude bolezni ljudi npr.: sovraštvo, nevoščljivost, ljubosumje, jeza, strah, itd.

To so bolezni, ki so človeštvo pripeljale do milijonkrat več predčasnih smrti, kot jih naredijo telesne bolezni (rak, aids, gripe, prometne nesreče, itd.).

Ko bo človeštvo znalo funkcionirati s pojmom duše, bo naredilo VELIK skok. Toda očitno vam tole govorim vsaj 2000 let "prezgodaj".

genion
Prispevkov: 247
Pridružen: 13.4.2003 17:25
Kraj: Celje

Odgovor Napisal/-a genion »

Tako torej smo ugotovili, da duša ni vezana na telo:
Ko si ga razsekal, si odvojil njegove dele telesa, torej je tista oseba umrla. Kar pomeni 0% in tiste duše, ki je bila v človeku, (za katerega sklepam, da je umrl) posledično ni več v posameznih organih. Njegove organe je sprejelo drugo telo in s tem tudi druga duša Wink .
Če ni vezana na srce, možgane, okončine... Na kaj je vezana?
Zakaj bi sploh morala duša obstajati, saj lahko živimo tudi brez nje - je v vsakdanjem življenju ne potrebujemo?
Kakšen je namen duše? Še morda kaj več, kot skakanje iz telesa v telo?
Kje obstaja duša, saj je z našimi čutili ne moremo zaznati?
Kako se duše dogovorijo, katera bo prevzela katero telo? Ali pride kdaj do ''prepirov''?
Ali lahko eno telo naseljuje več duš?
Kako duša izbere telo in kdaj (ali v trenutku spojitve jajčeca in semena, prej, kasneje)?
Ali duše med seboj komunicirajo?
Imajo razum, ali delujejo nagonsko?
Kako nastane duša?
Ali je njihovo število konstantno, ali se spreminja?
Se duše parijo med seboj?
Število osebkov, ki živijo se stalno spreminja - kaj delajo duše, ko niso v telesu, oz. ko čakajo na novo telo? Kakšen je namen duš v tem času?
Na kakšen način je duša povezana s telesom?
Kaj duši pomeni telo in zakaj bi ga potrebovala?

...samo nekaj vprašanj, ki bi znala vsaj malo obrazložiti naravo duš.

Še to! Ugotovite je potrebno, kdo ima in kdo nima, oz. kaj ima in kaj nima duše.

Uporabniški avatar
mriz
Prispevkov: 2036
Pridružen: 13.5.2004 23:52
Kraj: maribor

Odgovor Napisal/-a mriz »

mirko napisal/-a:Zanimivo se mi zdi, da osnovno idejo duše oziroma neumrljivosti najdemo praktično pri vseh človeških skupnostih, tudi če so se razvijale izolirano in v zelo različnih okoliščinah.
Že, ampak kaj je zagotovilo da je ta ideja posledica nekih višjerazumskih domnev, ne pa preprosta posledica (neumnega) nedojemanja smrti? Še vedno je glavni faktor tu dojemanje človeka, njegove identitete kot nekaj nadmaterialnega, nekaj 'kar ostane'.
Očitno je obstoj 'jaza' kot nekaj nadtelesnega skoraj že neka dogma znotraj zavesti...

Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

Odgovor Napisal/-a GJ »

genion napisal/-a:...samo nekaj vprašanj, ki bi znala vsaj malo obrazložiti naravo duš.
Genialno genion.. :D

Morda bi dodal le še eno vsaj meni najbolj zanimivo vprašanje. :oops:
Imamo zarodno celico nekga bodočega osebka! Torej enega osebka.
Odločimo se, da to celico sto krat kloniramo.

Dobimo precej zanimivo neenačbo.
En 'zarodek duše' je en oziroma lahko tudi veliko 'zarodkov duš'.

...

Vendar pa mislim, da bi moralo biti naše osnovno vprašanje, koliko ljudi si je ta vprašanja v svojem živlenju sploh postavilo?
Iz te ankete je to precej razvidno..
mriz napisal/-a:Očitno je obstoj 'jaza' kot nekaj nadtelesnega skoraj že neka dogma znotraj zavesti...
Saj si verjetno precej blizu pa vendar tako daleč..:roll:
Osnova se imenuje Immortal, na njej bazira vsak razum oziroma je gonilo dojemanja. Tukaj ne mislim strogo logičnega oziroma matematičnega dojemanja temveč čustvenega.
Čustva so 'mehanizem' za katerega ne vemo točno kako so sproducirana.
Za čustva vemo le to, da imajo nekaj tako imenovanih osnov.
Zakaj so tako pomembna čustva?
Mehanizem čustev poraja čustvena stanja nas ljudi. Ta stanja so lahko strah, jeza, žalost, veselje, zmedenost itd. to pa posredno vpliva na naše odločitve.
Vsa ta stanja imajo svoj izvor v naši zavesti, pa vendar naš razum nima direktnega dostopa do videnja teh funkcij. Avtogeni trening ljudi to na nek način dokazuje.
Immortal je vgrajeni mehanizem strahu pred smrtjo posameznika, je tako imenovana želja nas ljudi po življenju in tukaj ne mislim samo na naše živlenje.

Lep večer želim..
Zadnjič spremenil GJ, dne 9.5.2006 23:32, skupaj popravljeno 2 krat.

Uporabniški avatar
mriz
Prispevkov: 2036
Pridružen: 13.5.2004 23:52
Kraj: maribor

Odgovor Napisal/-a mriz »

Eh, se ne strinjam (hkrati pa menim da se v prejšnjem postu nisem najbolje izrazil). Immortal, če s tem misliš pojav (nematerialnega) subjekta ('jaza' - o tem namreč govorim, em.., jaz) ni vgrajen mehanizem, ni apriorna zadeva, ampak se vzpostavi naknadno (kot iluzija). Tudi vezanje čustev kot podlago za gradnjo te točke znotraj psihe se mi ne zdi smiselno.

Tudi da čustva označuješ kot mehanizem za katerega ne vemo kako je sproduciran potrebuješ točko, na katero se (v osnovi) nagoni nanašajo, da postanejo 'čustva' kot jih imamo definirana trenutno (še sploh pa če bi rad vpliv čustev povezal z nečim, ki odloča).

Strah (kot čustvo, ki ga subjekt doživlja), ni vgrajena zadeva, ampak to postane šele z vezanjem na subjekt, ki pa se vzpostavi po drugi poti.

Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

Odgovor Napisal/-a GJ »

mriz napisal/-a:Eh, se ne strinjam (hkrati pa menim da se v prejšnjem postu nisem najbolje izrazil). Immortal, če s tem misliš pojav (nematerialnega) subjekta ('jaza' - o tem namreč govorim, em.., jaz) ni vgrajen mehanizem, ni apriorna zadeva, ampak se vzpostavi naknadno (kot iluzija).
Res ni vgrajen v dobesednem smislu temveč je posledica razvoja, torej lahko rečemo, da je vgrajen posledično.
mriz napisal/-a: Tudi vezanje čustev kot podlago za gradnjo te točke znotraj psihe se mi ne zdi smiselno.
Immortal oziroma 'večen' je neuresničljiva večna želja duha.

Za kakšno prireditev ge?
Želje je lahko dokončna na pa večna!
No nočem te zmesti..
mriz napisal/-a:Tudi da čustva označuješ kot mehanizem za katerega ne vemo kako je sproduciran potrebuješ točko, na katero se (v osnovi) nagoni nanašajo, da postanejo 'čustva' kot jih imamo definirana trenutno (še sploh pa če bi rad vpliv čustev povezal z nečim, ki odloča).
Tukaj ni kaj veliko novega za odkriti. :oops:
Če gledamo na splošno. Kar se pa tiče posameznika pa je dela veliko. Vzhodnjaki so v ta namen izumili čakre in jih ustrezno povezali z deli človeškega telesa.
mriz napisal/-a:Strah (kot čustvo, ki ga subjekt doživlja), ni vgrajena zadeva, ampak to postane šele z vezanjem na subjekt, ki pa se vzpostavi po drugi poti.
Ne mriz,
Strah imaš prirojen.
Zavedanje strahu je eden izmed pogojnih testov, ki ga mora novorojenček prestati, da velja za duševno normalnega.
Strah je mehanizem, žal :!:
Preveri za lahko noč..


Lahko noč želim..

Uporabniški avatar
mriz
Prispevkov: 2036
Pridružen: 13.5.2004 23:52
Kraj: maribor

Odgovor Napisal/-a mriz »

GJ napisal/-a:Immortal oziroma 'večen' je neuresničljiva večna želja duha.
In kaj je ta želja in kaj je ta duh?

Čakre niso pomembne pri tej zadevi...
Strah imaš prirojen.
Zavedanje strahu je eden izmed pogojnih testov, ki ga mora novorojenček prestati, da velja za duševno normalnega.
Priorojen imam mehanizem ki je težnja po izmikanju situacij ki name vplivajo neugodno, ki imajo negativne posledice. Okej, to je mehanizem, ki se dopolnjuje preko pogojnega refleksa in to imajo tudi živali. Ampak bi lahko rekli da je doživljanje, zavedanje te težnje kot strahu vgrajen mehanizem? Osebno menim da za 'človeško' doživljanje strahu potrebuješ idejo subjekta...

Kdaj pa se novorojeni človek začne zavedati, doživljati strah in njegove posledice, torej kdaj neha doživljati svet preko pogojnih refleksov, črno-belo? Se strinjam da je preseg tega vstop v 'duševno normalnost' ampak koliko časa to traja (mesecev, let?)

bianko
Prispevkov: 578
Pridružen: 15.12.2002 17:00

Odgovor Napisal/-a bianko »

Vedež, čakamo tvoje odgovore na genionova vprašanja. :roll:

Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

Odgovor Napisal/-a GJ »

mriz napisal/-a:
GJ napisal/-a:Immortal oziroma 'večen' je neuresničljiva večna želja duha.
In kaj je ta želja in kaj je ta duh?
Želja izhaja iz zavedanja po naši minljivosti. Duh pa je tisti, ki se je zaveda.
Definicija duha je zame nekaj kar se laho zaveda abstraktnih stvari.

mriz napisal/-a:Čakre niso pomembne pri tej zadevi...
Le na prvi pogled! Čakre, oziroma kakor koli lahko že rečemo tem osnovnim smernicam, so gonilo vsakega duha. Brez obstoja čaker ni duha! Ni pa nujno potrebno, da se duh sam zaveda obstoja čakr. Zaveda se jih posledično. Duh se začne zavedati čaker šele na določeni stopnji odkrivanja samega sebe.
mriz napisal/-a:Priorojen imam mehanizem ki je težnja po izmikanju situacij ki name vplivajo neugodno, ki imajo negativne posledice.
Ne! Ko si na tej stopnji zavedanja že dolgo nisi več novorojenček.
mriz napisal/-a: Okej, to je mehanizem, ki se dopolnjuje preko pogojnega refleksa in to imajo tudi živali. Ampak bi lahko rekli da je doživljanje, zavedanje te težnje kot strahu vgrajen mehanizem? Osebno menim da za 'človeško' doživljanje strahu potrebuješ idejo subjekta...
Ne potrebuješ ideje subjekta ker ti to si, le da se tega ob rojstvu še ne zavedaš. Spoznanje prihaja postopoma.
mriz napisal/-a:Kdaj pa se novorojeni človek začne zavedati, doživljati strah in njegove posledice, torej kdaj neha doživljati svet preko pogojnih refleksov, črno-belo? Se strinjam da je preseg tega vstop v 'duševno normalnost' ampak koliko časa to traja (mesecev, let?)
Začne se že pred samim rojstvom, traja pa do konca posameznikovega življenja.
Spoznanje ni in nemore biti nikoli dokončno, je omejeno na čustveno območje, ki ga določajo 'čakre'.

P.S. Oprosti, toda ne znam smiselno pravilno prevesti pomena čakr. Morda najbliže naši rasi bi bilo 'čustveno območje', seveda ne gledano iz lastnega osebnega stališča temveč povsem abstraktno.

Lahko noč.

Uporabniški avatar
mriz
Prispevkov: 2036
Pridružen: 13.5.2004 23:52
Kraj: maribor

Odgovor Napisal/-a mriz »

GJ napisal/-a: Želja izhaja iz zavedanja po naši minljivosti. Duh pa je tisti, ki se je zaveda.
Definicija duha je zame nekaj kar se laho zaveda abstraktnih stvari.
Zakaj pa bi si želeli ne-minljivosti? Aja, upam da mi nočeš prodat 'duha' kot nekaj nematerialnega, nadtelesnega itd. No, če mi ga ne, mi rajši opiši postopek njegovega delovanja, njegov algoritem, če hočeš. Sumim da je ta tvoj duh srčika problema okoli subjekta, kot si jaz to zamišljam.

Pa ne mi rečt, da si pado v čakre...
Ne! Ko si na tej stopnji zavedanja že dolgo nisi več novorojenček.
Točno, pravim ti da kot novorojenček nimaš zavedanja strahu, ampak delujš po vgrajenem mehanizmu, instinktu, nagonu. In mene pri tem bega prehod iz nagonov v zavedanje, saj po moje vključuje nujnost zavedanja sebe (čeprav postopoma, vedno bolj), kar pa vključuje nujnost vzpostavitve subjekta.
Ne potrebuješ ideje subjekta ker ti to si, le da se tega ob rojstvu še ne zavedaš. Spoznanje prihaja postopoma.
Točno to me bega. Iz 'se še ne zavedaš' v 'se zavedaš'. Ta prehod, kot sem napisal zgoraj, je pogojen z zavestjo sebe, in to je vzpostavitev subjekta.

O čakrah ne vem dovolj da bi ti nasprotoval v točno določenih zadevah, menim pa da ni potrebe po njihovi vpeljavi v ta pogovor. Upam no, ker si obetam par realnih informacij..

Vedež
Prispevkov: 1050
Pridružen: 19.4.2004 8:33

Odgovor Napisal/-a Vedež »

1.Če ni vezana na srce, možgane, okončine... Na kaj je vezana?
2. Zakaj bi sploh morala duša obstajati, saj lahko živimo tudi brez nje - je v vsakdanjem življenju ne potrebujemo?
3. Kakšen je namen duše? Še morda kaj več, kot skakanje iz telesa v telo?
4. Kje obstaja duša, saj je z našimi čutili ne moremo zaznati?
Kako se duše dogovorijo, katera bo prevzela katero telo? Ali pride kdaj do ''prepirov''?
5. Ali lahko eno telo naseljuje več duš?
6. Kako duša izbere telo in kdaj (ali v trenutku spojitve jajčeca in semena, prej, kasneje)?
7. Ali duše med seboj komunicirajo?
8. Imajo razum, ali delujejo nagonsko?
9. Kako nastane duša?
10. Ali je njihovo število konstantno, ali se spreminja?
11. Se duše parijo med seboj?
12. Število osebkov, ki živijo se stalno spreminja - kaj delajo duše, ko niso v telesu, oz. ko čakajo na novo telo? Kakšen je namen duš v tem času?
13. Na kakšen način je duša povezana s telesom?
14. Kaj duši pomeni telo in zakaj bi ga potrebovala?
1. Tvoja duša preko tvojega telesa zaznava 4D prostor čas.
2. Duša je del Boga. V njej živi Bog.
3. Sedaj je čas za odgovor o svobodni volji. Vsak človek ima svobodno voljo. Toda kaj to pomeni. Gre za vklapljanje duše v svoj razum. Na razpolago imaš 0 do 100 %. Oboje je na nek način enako. Telesna smrt nastopi v obeh primerih.
4. To tudi ni namen, saj gre za tvojo svobodno voljo. Npr. Mriz se odloči, da duše nima. Rečem mu lahko le: "Kakor hočeš, saj imaš svobodno voljo". Toda dušo IMA.
Kje ? Poskusi in uspelo ti bo vedeti kje 8) je.
5. Vse je možno.
6. Gledaš časovno in krajevno, to je naša omejitev. Ni kraja, ne časa ko se situacija postavi na mesto življenja. Vse boš doživel, počakaj da umreš.
7. Kako, da ne, saj pravkar komuniciramo.
8. DA, ko so v telesu.
9. Duše so Bog.
10. Nimajo števila."Rojevajo" in " umirajo" s spoznanjem, toda vedno v Bogu.
11. Parijo se telesa, duše rojeva Bog.
12. Spet čas, glej odg. 6
13. glej 1
14. ZARADI IGRE, sicer ji je dolgČAS

Odgovori