mali napisal/-a:
Glas od prestola... Glas tišine. Mogočen glas, mogočna tišina.
Odstavek opisuje vstopanje v stanje razsvetljenosti, trenutek, ko se dogodi veliko poenotenje, vrnitev domov.
Bog sam je z njimi, samo bog so, ničesar ni več, vse je izginilo.
Ni smeri, ni čustev, ni zvoka, praznina in zavedanje.
Nuitin poljub in izguba vsega kot aluzija na vstop v veliko praznino, Sunjato.
Mojstri modrosti so ENO in jaz sem ENO z njimi, utopim se v tišini in se zlijem z njimi, in postanem bog čez vse, ko izginem ločen jaz.
Bi rad zapopadel povedano? Vsako opisovanje je odmikanje.
Bo treba na pot. Čas je za razsvetlitev.
Srečali smo se in to je vse kar je pomembno.
Recimo da razumen tole takole: čustev več ni ni več želosti, ni več veselja - je le "zlitje z enim", utopitev v tišino v nič - neobstoj jaza sploh neobstoj! Čudno, da kot ateist in kot vernik prideš do istega zaključka, ker je pravzaprav neobstoj zlitje z vsem, poenotenje, dojemanje vsega! Velika praznina, velika tišina, načelo neopisljivosti vse to ima priduh niča. Torej po zgornji interpretaciji, je življenje čakanje na nič? (zakaj naj bi imel nič negativen predzvok, zakaj se bati neobstoja - zlitje z bogom poenotenje z neskončnostjo - ponoven neobstoj)
Ampak tukaj se mi logika ponovno zalomi - a ne obljublja krščanstvo življenja po smrti - večnega življejna po smrti in zavrača idejo neobstoja - zlitje s stvarnikom lahko opmeni le konec lastnega obstoja - ko postaneš nič!? Torej sem ponovno v dilemi ...
mali napisal/-a:Jaz sem, ki sem.
Jaz je izhodišče tvojega (hipotetičnega) koordinatnega sistema.
Koordinatni sistem je orodje. Premikaš ga po mili volji.
Čeprav točke koordinatnega sistema delujejo pribite - niso pribite na koordinatni sistem ampak na opazovano ozadje, kjer pa mirovanje tudi ni zagotovljeno.
Tako je naš Jaz variabilna spremenljivka. Je, a ga ni.
Medtem pa je bivanje v celoti. Temu bivanju pravim bog.
To bivanje je bog.
Ampak - težje je o tem pisati, kot pa to izkusiti.
Glej ponovno se s tabo moram strinjati in to tudi iz stališča ateista - bivanje je bog sam, obstoj je bog torej je bog vesolje samo, vse kar je biva obstaja - torej vse je bog! (ponovno pa sem pahnjen v dilemo krščanska religija tega stališča ne sprejema, kajti meni da je to enkao kot da bi rekel boga ni!? - tle bi te prosil za širšo razlago, zakaj bog ni vse?! Če pa je bog obstoj sam, vse kar obstja je obstajalo in bo obstajalo je bog!?)
mali napisal/-a:Avra se pojavi okoli... hm.
Aura je sestavljena iz več sevanj, nihanj, teles.
Ne kot pri čebuli-po plasteh, ampak seva vsako lastno polje navzven. Ena sežejo malo, druga dlje naokrog.
Mislim, da tole z avro, nisi najbolje interpretiral, oziroma interpretacije ne razumem, avra naj bi bila prispodoba za svetost, čistost ... zakaj bi bila zlata pot prispodoba za še eno prispodobo - prej bi razumel, da je pač pot ki vodi do boga - sveta in čista - torej prava, kot pa da je to prispodoba za avro!? Samo tukaj se mi ponovno pojavijo problemi - pot gre skozi mesto, bog je v centru mesta - torej gremo skozi boga in se z njim ne zlijemo - to pa bi bilo bolj podobno obljubam krščanstva, kajti govori o življenju z bogom ne o življenju kot bog!?
*lahko pridem le do zaključka da je mesto res mišljeno v materialnem smislu!?
mali napisal/-a:Nič hudega. Ampak za dojemanje boga bo potrebno še kaj drugega kot le kravžljanje možganov. Potrebna bo duhovna praksa.
A misliš, da bo pristal NLP, ali pa da bomo odstrli pot v novo dimenzijo?
Ne vem zakaj si NPL-je uporabil (mimogrede npl je tudi vsako neoznačeno letalo - ker ga pač ne moremo indentificirati - je torej neznano, predmet in leteče) Glede nove dimenzije pa hmm - zakaj? Drugače če želiš moje mnenje mislim da bomo dimenzije kar zapustili - kar se sklada s prej povedanim.
če ni mišljeno materialno potem te moram ponovno vprašat so vsi enaki in enakopravni - tisti, ki vstopajo v mesto ali očitno ne, če pa vstopajo skozi različna vrata - iz različno dragih kamnov?!
mali napisal/-a:Vstopanje ni omejeno. Kdor ima olje v svetilki, ga lahko prižge.
Kdor dospe do vrat, ga mesto vsrka. Ampak, do tistega miru v sebi, do stanja nevezanosti, predanosti, stanje brez misli - do tega moraš priti sam.
Temu se reče duhovna pot. Potovanje vase. Nikar se ne slepi, da Bog biva nekje in da ga moraš iskati. Bog je v tebi. Ne moreš ga odkriti, lahko si pa dovoliš, da ga ozavestiš. Samo dovoli si!
Razumem, vsem ki do vsopa pridejo je dovoljen vstop - samo tle ponovno opazka, so vsi, ki da vstopa pridejo enaki?! Če so vsi enaki so že poenoteni, še preden so v mestu - so že eno, ni jim treba še enega zlitja, ker so že zliti so že z bogom - torej vrata mogoče le niso kar tako, če zlitje z stvarnikom še čaka, vsopajo ljudje kot posamezne enote in ne kot eno ... torej ponovno - neenakost vrat mogoče ponazarja posamezni individuum - vsi posamezniki niso enako dobri oziroma enako slabi, mogoče niso vsi deležni vstopa skozi Petrova vrata!?
Pa še nekaj malenkosti iz prej:
**24 Narodi bodo stopali v njegovi svetlobi in kralji zemlje bodo prinašali vanj svoj sijaj.
Zakaj bog potrebuje da mu kralji nosijo svoj sijaj kakšen sijaj imajo kralji - zlato?
Kraljevsko zlato se je navezovalo na zgornji stavek.
Tle me tudi zanima zakaj kralji - so kralji boljši od ostalih ljudi naj nas bi oni vodili!? Ponovno pridem do sklepa da vstop v Novi Jeruzalem ni za vse enak!?
L.P.