Smisel življenja

[Saladin]

Saladin je napisal:Kako potem, če velika večina "stremi" h dobrem, da imamo tako "sf..." svet?


Očitno je tvoja predpostavka napačna, pa še definicija "dobrega" je - kot sam priznavaš - problematična.

Tudi če bi mi uspelo izmislit neko resnično konkretno definicijo (ni pomembno kakšno) in da bi se čisto vsak človek na svetu iskreno strinjal z njo - to še vedno ne bi zagotovilo izvajanja te definicije.

Real-life ne moreš popolnoma strnit v eno definicijo. Real-life je real-life in nič drugega.
Ljudje mislimo eno - delamo drugo. Govorimo eno, delamo pa nekaj povsem nasprotnega.

Raje se sprašuj, zakaj je tako.

[shrink]

Tudi če bi mi uspelo izmislit neko resnično konkretno definicijo (ni pomembno kakšno) in da bi se čisto vsak človek na svetu iskreno strinjal z njo - to še vedno ne bi zagotovilo izvajanja te definicije.

Naravoslovci si ne izmišljujejo definicij in na osnovi le-teh delajo anket.

Real-life ne moreš popolnoma strnit v eno definicijo. Real-life je real-life in nič drugega.
Ljudje mislimo eno - delamo drugo. Govorimo eno, delamo pa nekaj povsem nasprotnega.

1. To je posploševanje.
2. Osebno me bolj zanima "smisel življenja" iz biološko-evolucijskega vidika. Smisel življenja je iz tega vidika jasen.

Raje se sprašuj, zakaj je tako.

Se ne sprašujem, ker me ta zadeva iz družboslovnega vidika toliko ne zanima.

[Roman]

"Dobrota" je povsem v nasprotju z genetsko evolucijo

To seveda spet ni res. Mati je dobra do svojih potomcev, ker jo v to sili nagon oziroma biološka evolucija.

memetska pa jo promovira.

Memetska evolucija promovira meme s kakršnokoli vsebino. Lahko tudi z vsebino "dobrote", ampak ta mem se mi zdi v manjšini. Veliko pogostejši memi imajo obliko: mi smo boljši od drugih, ali pa: nas je bog izbral. Da ne omenim načela: poslušaj, kaj govorim, in ne glej, kaj delam.

[Lister]

Ne morem si pomagat da nebi končno komentirov materinske ljubezni. Že od 18/19 stoletja velja da obstaja nekakšna neverjetno močna vez med materjo in otrokom. No kot mnoge teorije iz 18/19 stol. o človeški psihi je tudi ta grobo poenostavljanje. Namreč ljubezen do otroka ni nagonska. Za to da imaš otroka rad se odločiš, in te na to ne napelje nekakšen prazgodovinski nagon. Je že res, da so oblike dojenčkov take da so neznastveno povedano luštkani (no vsaj ko se toliko poravnajo po porodu da ne zgledajo več kot odrt zajec čez katerega je peljal tank). Ciljam na zaobljene poteze obraza, pa velike oči v odnosu do glave... Tudi živali ki imajo take poteze se nam zdijo ljubke. No in še glavno, ljubezen do otroka ni zgolj domena mater, ampak tudi očetov. Tako da je ta 'materinska ljubezen' veliko bolj zapleten pojav kot ljubezen matere do mladiča, in verjetno bi bilo mnogo primernejše ime starševska ljubezen.

[Roman]

Pri materah seveda nisem misli samo na človeško in ne samo na mater. Pri človeški vrsti je seveda stvar malo bolj zapletena, a še vedno izvira iz nagonov. Poleg tega pride tudi do anomalij, ki pa tudi niso izum človeške vrste.

[sivo eno]

Smisel življenja je visokoleteči pojem, s katerim nam sistem na prefinjen način vsiljuje hrepenenje, iskanje metafizičnega v poteku našega življenja. V realnem svetu ima "smisel življenja" le namen ustvarjanja dobička. Vsi vemo, kdo profitira... new-agevska miselnost to še poudari.

Ravno tako kot se na TVju poudarja ravno tiste izkrivljene ideale, ki jih v resničnem življenju težko dosežemo. Neprestana gonja za dosego ciljev, s katerimi nas bombardirajo predstavniki sistema, nas pripelje do "prelomnih" vprašanja tipa "Kaj rabim, da bom srečen?", "Bom našel svoj smisel?" "Bom ljubljen?" itd. Sistem podpira posameznika v iskanju individualne sreče, ker za gladko delovanje potrebuje gromozanski eksistencialni kaos. Vprašanje je, kakšna bi bila družba brez njega.

Žalostno je, če je moje življenje resnično brez smisla. A moram se zavedati: Moje romantično iskanje boga in hrepenjenje po boljšem življenju ter skladnosti s svetom, je le tržna niša. Je tudi izhod iz mojih osebnih travm, način, da se "spravim v red" in ponovno služim produktivno v sistemu.

Kar hočem povedati je: vsi veliki filozofi so korenine svojih naukov iskali v specifični situaciji, zgodovinskem trenutku. Kakor gledamo z viška na poglede grških mislecev, ki so radodarno izkazovali telesno ljubezen mladim dečkom, tako bodo na nas in našo situacijo gledali z viška čez naslednjih 2000 let. Niso vsa velika filozofska vprašanja tako univerzalna, kot nam jih sistem želi predstaviti da so (to lahko rečem tudi za matematiko) - mnogokrat pozabljamo, da je ravno sistem tisti, ki nas je individualno transformiral do stopnje, da smo vprašanja zastavili.

Upam si trditi, da matematiko kot matematiko poznamo le zato, ker je uporabna v praksi. Če sistem od nje ne bi profitiral, bi razvoj šel v drugačno smer. Vem, da sem s tem brcnil v vaš kamen racionalizma, a vendar... Morate se zavedati, da ste v prvi vrsti posamezniki, ki so prisiljeni služiti sistemu, šele v drugem planu ste uporabniki na forumu Kvarkadabra, kjer je zbrana modrost nekaj tisoč let človeškega obstoja.

[mriz]

Je tudi izhod iz mojih osebnih travm, način, da se "spravim v red" in ponovno služim produktivno v sistemu.

Pišeš, kot da je tak 'sistem' samo en (in povrhu, da sploh je) - kako pa lahko razumemo primere, ko posameznikova najdba nekega pravljičnega smisla deluje ravno v obratni smeri 'spravljanja v red' in domnevno ponovnega produktivnega služenja v sistemu? Kje je to ponovno produktivno služenje v trenutnem sistemu, če najdem osebni smisel življenja v kleklanju sredi Andov?

Mislim, da bi se moral bolj zjasniti.

Kar hočem povedati je: vsi veliki filozofi so korenine svojih naukov iskali v specifični situaciji, zgodovinskem trenutku. Kakor gledamo z viška na poglede grških mislecev, ki so radodarno izkazovali telesno ljubezen mladim dečkom, tako bodo na nas in našo situacijo gledali z viška čez naslednjih 2000 let.

Potem pa se ne opiraj na filozofe (sploh pa, zakaj bi se hotel?). Da so vsa velika filozofska vprašanja tako univerzalna, govorijo samo fiozofi (so oni ta hudi 'sistem'?). Kar se mene tiče, marsikatero teh vprašanj (še bolj pa odgovorov) znanstveni napredek postavlja na smetišče zgodovine.

Upam si trditi, da matematiko kot matematiko poznamo le zato, ker je uporabna v praksi. Če sistem od nje ne bi profitiral, bi razvoj šel v drugačno smer.

Ah no, kot da ti sam ne profitiraš od nje - osnovna matematika vendar omogoča že samo orientiranje in delovanje (in posledično preživetje) v okolju. Kakšno drugačno smer razvoja pa si predstavljaš npr. pri štetju jabolk na tržnici?


Kar se tiče tvojega 'brcanja v naš kamen racionalizma', pa se boš moral bolj potruditi.

[shrink]

Komentiral bom zgolj:

Upam si trditi, da matematiko kot matematiko poznamo le zato, ker je uporabna v praksi. Če sistem od nje ne bi profitiral, bi razvoj šel v drugačno smer.

Očitno spadaš med tiste, ki ne ločijo med matematiko kot orodjem in matematiko kot samostojnim/samozadostnim področjem. Tako ti očitno ni znano, da se moderna matematika še zdaleč ne razvija zgolj za potrebe ostalih ved.

Vem, da sem s tem brcnil v vaš kamen racionalizma, a vendar... Morate se zavedati, da ste v prvi vrsti posamezniki, ki so prisiljeni služiti sistemu, šele v drugem planu ste uporabniki na forumu Kvarkadabra, kjer je zbrana modrost nekaj tisoč let človeškega obstoja.

Moraš se zavedati, da je tudi tvoje prepričanje:

/.../ste v prvi vrsti posamezniki, ki so prisiljeni služiti sistemu/.../

filozofski pogled, ki - če uporabim tvoje besede - "išče korenine v specifični situaciji, zgodovinskem trenutku" in da "ni tako univerzalen, kot nam ga želiš predstaviti, da je".

[fogl]

Če lahko malo izven teme:

...se moderna matematika še zdaleč ne razvija zgolj za potrebe ostalih ved.

Katera pa so potem ta (najbrž neuporabna) področja matematike?

[ZdravaPamet]

Upam si trditi, da matematiko kot matematiko poznamo le zato, ker je uporabna v praksi. Če sistem od nje ne bi profitiral, bi razvoj šel v drugačno smer. Vem, da sem s tem brcnil v vaš kamen racionalizma, a vendar... Morate se zavedati, da ste v prvi vrsti posamezniki, ki so prisiljeni služiti sistemu, šele v drugem planu ste uporabniki na forumu Kvarkadabra, kjer je zbrana modrost nekaj tisoč let človeškega obstoja.

Če bi ta trditev stala, potem bi ostali pri računstvu.
Glede tisočletne modrosti... če bi bil moder ne bi postavljal takih trditev, ker niti ne razumeš, kam je razvoj matematike pripeljal.

[shrink]

Če lahko malo izven teme:

...se moderna matematika še zdaleč ne razvija zgolj za potrebe ostalih ved.

Katera pa so potem ta (najbrž neuporabna) področja matematike?

Da se razumemo: četudi se določeno področje ne razvija namensko (gre torej za "čisto matematiko"), še ne pomeni, da je neuporabno. Kot je dejal Lobačevski: Vsako matematično področje, pa naj bo še tako abstraktno, lahko nekega dne doživi konkretno aplikacijo na vsakdanji svet.

[sivo eno]

Tudi tvoje klekljanje sredi Andov je v mojem pogledu profitabilno za sistem. Porast svoboščin v modernem veku se je zgodil zato, ker je svoboden človek bolj poduktiven. Sistem proizvaja posameznike, ki so na eni strani individualci, na drugi povsem predvidljivi primitivci, kar se tiče globalnega družbenega nadzora.

Če se odločiš klekljat v Andih, se soočiš z problemi, ki ti jih postavi sistem. Prihodkov v denarju nimaš več, predvidevam, da se vseeno lahko lastoročno ohraniš pri življenju (hrana, zatočišče – če ne hodiš v zelje privatnim lastnikom), družino kot osnovno celico družbe si zapustil (manjko medčloveških odnosov), velika verjetnost je, da ti noben individualec v družbi ne bo sledil na tvoji poti. Predstavniki sistema so uperjeni proti tebi, ker se vedeš odklonsko (ampak še vedno si kajpak "svoboden"). Sistem ti vcepi moralo, etiko, vrednote, prisostvuje pri tvojih osebnih idealih... Seveda, lahko tudi najdeš smisel v ubijanju, a te zaprejo. Imajo svoje aparate, da filtrirajo med temi bizarnimi ljudmi le tiste, ki nekaj doprinesejo k napredku.

Kar se tiče matematike; ne vem, zakaj si predstavljate, da je moderna matematika kaj drugačna od matematike pred tisočletjem. Zakaj? Napisali ste, da se matematika razvija tudi, če ne obstaja področje na katerem bo le-ta uporabna. Se pravi, v zgodovini matematike je bilo vse tisto, kar se ni moglo manifestirat v prakso kasneje vedno uporabno, kajneda? Od kje prepričanje, da se matematika le nadgrajuje – ravno tako, kot smo mi črtali ogromno stvari iz grških časov in jih kratkomalo označili za napačne, tako mačehovsko bodo v prihodnosti naprednejši ljudje ravnali z našo moderno univerzalno in vsemogočno matematiko

[shrink]

Kar se tiče matematike; ne vem, zakaj si predstavljate, da je moderna matematika kaj drugačna od matematike pred tisočletjem. Zakaj?

Naša predstava je irelevantna. Govorijo dejstva: Moderna abstraktna matematika (t.i. čista matematika) je grajena aksiomatsko; to pomeni, da so matematične teorije z logičnim sklepanjem grajene iz določenega števila aksiomov (sistema aksiomov). Tak način se je dokončno uveljavil v zadnjih 200 letih. Pred tem med je bila meja med čisto in aplikativno matematiko zabrisana, pa čeprav se je recimo že Evklid posluževal aksiomatske metode (za geometrijo in števila).

Skratka: Jasno je, da se današnja in nekdanja matematika razlikujeta kot noč in dan.

Napisali ste, da se matematika razvija tudi, če ne obstaja področje na katerem bo le-ta uporabna.

Ja.

Se pravi, v zgodovini matematike je bilo vse tisto, kar se ni moglo manifestirat v prakso kasneje vedno uporabno, kajneda?

Ne vem, kako si lahko prišel do takšnega sklepa. Lobačevski je zgolj dejal, da če danes neka abstraktna matematična teorija ni uporabna, to še ne pomeni, da bo vselej tako. Iz take trditve pa ni moč sklepati, da bo čisto vsaka taka matematična teorija nekoč uporabna.

Od kje prepričanje, da se matematika le nadgrajuje – ravno tako, kot smo mi črtali ogromno stvari iz grških časov in jih kratkomalo označili za napačne, tako mačehovsko bodo v prihodnosti naprednejši ljudje ravnali z našo moderno univerzalno in vsemogočno matematiko

Tu se kaže tvoj osnovni problem: Prepričan si, da matematika uči absolutno resnico. To nikakor ne drži. Matematična resnica se vselej glasi (prosto po Križaniču): če..., potem... Iz tega sledi, da abstraktnih matematičnih teorij logično izpeljanih na osnovi aksiomatske metode, ni mogoče označiti kot absolutno pravilnih ali absolutno napačnih. Ne danes, ne jutri (saj se logika ne bo spremenila, logiki pa je malo mar za odnose). O univerzalnosti in vsemogočnosti matematike pa so spet prepričani samo tisti, ki menijo, da uči absolutno resnico.

[mriz]

Sivo eno, na žalost pišeš popolne neumnosti.

Najprej trdiš, da je vsaka najdba še tako radikalnega novega osebnega smisla zaradi efekta osebnega izhoda iz travm in 'spravljanja v red' profitabilna za 'sistem' (za katerega še vedno ni jasno, kaj bi naj sploh bil in če je en sam), hkrati pa vpeljuješ koncept odklonskega vedenja (kot posledico najdbe specifičnega osebnega smisla) glede na sistem, posledično uperjenost sistema proti tebi in povrhu še obstoj aparatov, ki "filtrirajo med temi bizarnimi ljudmi le tiste, ki nekaj doprinesejo k napredku". Če v tem sam ne vidiš težav, ti pač ne morem pomagati.


Če bi se rad delal pametnega, si zgrešil forum.

[sivo eno]

Imaš prav, ne bom se delal pametnega... Mimogrede, če bi pisal trditve, ki bi bile znanstveno argumentirane, se ne bi delal pametnega, ali kaj? Forum je že v osnovi oglaševanje svojega ega; vsak, ki napiše post, se prodaja... Jaz sem napisal drugačne poglede in naletel na odpor. Ampak res ne vem, zakaj moraš nestrinjanje prenašati na kmečko raven; le še en dokaz, da še zdaleč niste objektivni... Jaz se bom raje posvetil svojemu študiju in opustil upanje na zanimivo debato na znanstvenem forumu. In ja, jaz ne vidim problema v moji verziji iskanja življenskega smisla; hotel sem ti le ilustrirati, da je sistem tisti, ki manipulira z mano kaj je dobro in kaj ni, in da si bom smisel iskal v stvareh, ki bodo v večini primerov koristne za sistem. Programerske kode od A do Ž pa žal nisem podal. Matematika: vsakdo, ki ji oporeka je debil, nima smisla... Me prav zanima, kdo je zdaj univerzalen?