Kuhinja je skupno igrišče vseh znanstvenih disciplin

Razprave o znanstvenih vidikih kuhanja, pečenja, cvrtja ...
krefts
Član strokovnega sveta Kvarkadabre.
Prispevkov: 18
Pridružen: 1.3.2007 23:11

Odgovor Napisal/-a krefts » 6.3.2007 9:50

Med prehranskimi dodatki z oznako E, je precej takih, ki jih pridobivajo z izolacijo iz hrane (rumeno barvilo iz currzja (E100), klorofil (E140), vitamin-C, modro barvilo iz borovnic (E163), rdece barvilo iz paprike (E160c), rdece barvilo iz paradiznika (E160d), itd). Ta so seveda v toliksnih odmerkih, kot jih zauzijemo s hrano, vsaj toliko varna kot ta hrana.
Mnogo prehranskih dodatkov pa je pridobljenih s kemijsko sintezo.
Vse prehranske dodatke zelo, zelo temeljito testirajo, preden so odobreni. Zato so te snovi bistveno bolj varne, kot razlicne "naravne", "alternativne" modne muhe, kot je stevija, kombusa, tahebo, noni... in tudi bistveno bolj varne kot na pol pokvarjena hrana.
Kljub temu pa absolutne varnosti ni. Se tako temeljite raziskave ne morejo odkriti skodljivih ucinkmov, ki se pojavijo npr. samo pri vsakem tisocem posamezniku, z dolocenim dednim nagnjenjem in ki uporablja npr. kombinacijo treh kemikalij.
Zato se je dobro E-jem cim bolj izogibati, ne pa pred njimi paranojicno bezati.

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14078
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Odgovor Napisal/-a shrink » 6.3.2007 13:32

krefts: Hvala za odgovor.

briair
Prispevkov: 28
Pridružen: 8.11.2006 23:34

Odgovor Napisal/-a briair » 14.3.2007 19:29

Živjo. Morda malce offtopic....
Aminokisline lahko delimo na tiste, ki jih lahko naš organizem sam sintetizira in na tiste, ki jih moramo zaužiti s hrano. Velja neko splošno prepričanje, da ja za zagotovitev zadostne količine teh aminokislin potrebno uživati meso. Vendar obstajajo ljudje, ki pravijo, da to ni res. Torej, da lahko dobimo te AK s hrano, ki ni živalskega izvora?

krefts
Član strokovnega sveta Kvarkadabre.
Prispevkov: 18
Pridružen: 1.3.2007 23:11

Odgovor Napisal/-a krefts » 15.3.2007 22:28

Živila rastlinskega izvora vsebujejo praviloma z redkimi izjemami (stročnice) vsebujejo malo proteinov. Poleg tega je razmerje med aminokislinami neugodno. Da bi dobili vseh zadosti, moramo pojesti večjo količino proteinov. V taki povečani količini beljakovin, bo torej zadosti tudi tiste aminokisline, ki jo je v živilu relativno najmanj. Vseh ostalih aminokislin bo preveč in jih bo telo pokurilo za energijo. To lastnost živil imenujemo biološka vrednost. Pove nam, kolikšen delež beljakovin bomo v resnici lahko izkoristili. Večina žit, sadja in zelenjave ima beljakovine z biološko vrednostjo okoli 50 %. Večje vrednosti imajo stročnice in pa ajda, ki ima proteine z biološko vrednostjo čez 90 %. Biološko vrednost obroka lahko povečamo z mešanjem različne rastlinske hrane, ki ima primankljaj različnih aminokislin. Npr. v pšenici primanjkuje lizina, v stročnicah metionina,...
Spodnja spletna stran prikazuje, kolikšno količino posamičnega živla bi morali pojesti, da bi zadostili dnevnim potrebam po proteinih in po posameznih esencielnih aminokislinah.
Izračun (pa tudi praksa) pokaže, da se da živeti tudi z izključno rastlinsko hrano, če le naše potrebe po proteinih niso prevelike (otroci, športniki, nosečnice) in če uživamo dovolj pestro rastlinsko hrano.

briair
Prispevkov: 28
Pridružen: 8.11.2006 23:34

Odgovor Napisal/-a briair » 16.3.2007 14:58

Mleko. Če ga prepustimo sobni temperaturi in mlečnokislinskim bakterijam v nekaj dneh dobimo kislo mleko. Iz tekoče surovine za čokolino dobimo neke sorte gel. Krivi so proteini, ki zaradi spremembe pH spremenijo terciarno strukturo. Do tu mi seže. In upam, da nisem fauš. Zanima pa me, kako se spremeni ta struktura...oz. v čemu je razlog povečanje viskoznosti mleka.

Uporabniški avatar
zupan
Član strokovnega sveta Kvarkadabre.
Prispevkov: 141
Pridružen: 30.9.2002 9:18

Odgovor Napisal/-a zupan » 17.3.2007 14:44

krefts napisal/-a:Spodnja spletna stran prikazuje, kolikšno količino posamičnega živla bi morali pojesti, da bi zadostili dnevnim potrebam po proteinih in po posameznih esencielnih aminokislinah.
Krefts, lahko morda dodaš link na to stran? Hvala.

krefts
Član strokovnega sveta Kvarkadabre.
Prispevkov: 18
Pridružen: 1.3.2007 23:11

Odgovor Napisal/-a krefts » 22.3.2007 17:56

Ja, na link sem pa pozabil. Tu je:
http://www.veganhealth.org/articles/protein

i_l_i
Prispevkov: 1
Pridružen: 29.3.2007 11:22

koagulacija mleka

Odgovor Napisal/-a i_l_i » 12.4.2007 17:31

briair napisal/-a:Mleko. Če ga prepustimo sobni temperaturi in mlečnokislinskim bakterijam v nekaj dneh dobimo kislo mleko. Iz tekoče surovine za čokolino dobimo neke sorte gel. Krivi so proteini, ki zaradi spremembe pH spremenijo terciarno strukturo. Do tu mi seže. In upam, da nisem fauš. Zanima pa me, kako se spremeni ta struktura...oz. v čemu je razlog povečanje viskoznosti mleka.
Briair, tu je odgovor: http://www.kvarkadabra.net/article.php/ ... islo-mleko

Odgovori

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost