Gensko spremenjena hrana

Razprave o znanstvenih vidikih kuhanja, pečenja, cvrtja ...
Mojca
Prispevkov: 16
Pridružen: 26.12.2004 14:15
Kraj: Maribor
Kontakt:

Gensko spremenjena hrana

Odgovor Napisal/-a Mojca » 28.12.2004 17:55

Najprej lep pozdrav vsem skupaj! :)

Zanima me, kakšno je vaše mnenje o gensko spremenjeni hrani; (samo radovednost, nič drugega).

Moje mnenje je, da z genskim inženiringom lahko naredimo veliko dobrega in rešimo veliko problemov, zato načeloma podpiram gensko spreminjanje hrane. Zdi se mi, da veliko ljudi na to takoj negativno odreagira predvsem zaradi straha pred neznanim, njihova razlaga pa je, da gre za nekaj nenaravnega. Pri tem pa pozabljajo, da je gensko spreminjanje hrane spremljalo človeka že daleč nazaj v zgodovini. Npr. tudi "navadno" križanje dveh vrst koruze je genetsko spreminjanje. Danes imamo samo druge metode za dosego istega cilja.

To je moje mnenje (na kratko povedano), zdaj pa me zanima, kaj o tem menite vi???

Uporabniški avatar
mriz
Prispevkov: 2035
Pridružen: 13.5.2004 23:52
Kraj: maribor

Odgovor Napisal/-a mriz » 28.12.2004 19:56

trenutno nimam nič proti, res pa je tudi, da ne poznam natančnih postopkov modernega genskega spreminjanja hrane, tako da bi lahko o tem povedala kaj več in bolj podrobno, da si bom lahko ustvaril boljše mnenje.

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14098
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Odgovor Napisal/-a shrink » 29.12.2004 22:45

Moje mnenje je, da z genskim inženiringom lahko naredimo veliko dobrega in rešimo veliko problemov, zato načeloma podpiram gensko spreminjanje hrane. Zdi se mi, da veliko ljudi na to takoj negativno odreagira predvsem zaradi straha pred neznanim, njihova razlaga pa je, da gre za nekaj nenaravnega. Pri tem pa pozabljajo, da je gensko spreminjanje hrane spremljalo človeka že daleč nazaj v zgodovini. Npr. tudi "navadno" križanje dveh vrst koruze je genetsko spreminjanje. Danes imamo samo druge metode za dosego istega cilja.
Genetski inženiring ni isto kot križanje! Do križanja lahko pride tudi brez posega človeka, medtem ko je genetski inženiring postopek, pri katerem v genom "vstavijo" nek tuj gen oz. nosilec genetskega materiala, ki se sicer na naraven način ne bi mogel vključiti.

Jaz osebno sem proti transgeni hrani. Sicer verjamem, da je lahko zadeva koristna (npr. boljše uspevanje pridelkov v sicer nehvaležnem okolju), ampak posledic, ki jih ta tehnologija prinaša še dolgo časa ne bo mogoče ugotoviti.

Sicer genski tehnologi zagotavljajo, da en samcat spremenjeni gen ne vpliva na živilo in na presnovo organizma, ki to živilo zaužije. Ampak: tudi L - glukoza in D - glukoza se razlikujeta samo po kiralnih lastnostih, v živih organizmih pa sodeluje samo desna varianta, leva (umetno pridobljena) pa ima celo farmacevtski (natančneje: odvajalni) učinek!
Zadnjič spremenil shrink, dne 10.5.2009 20:21, skupaj popravljeno 1 krat.

Mojca
Prispevkov: 16
Pridružen: 26.12.2004 14:15
Kraj: Maribor
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Mojca » 29.12.2004 23:32

Najprej bi rada opozorila, da nisem strokovnjak na tem področju, vendar imam dovolj podlage da razumem zakaj se gre. Genski inženiring pomeni, da DNK ali del DNK iz enega organizma prenesemo v drug organizem. DNK je sestavljena in deluje na enak način pri vseh do danes znanih organizmih, pri bakterijah, virusih, ter pri živalskih in rastlinskih celicah. Zaradi tega je mogoče del DNK (npr. nek gen) prenest iz enega organizma v drugega in povzročit, da se bo ta gen tam tudi izražal.

To velja v večini primerov. DNK lahko prenesemo na različne načine:
1.) Izoliramo DNK z želenim genom iz donorske celice, izrežemo gen ter ga z posebno injekcijo injiciramo v tarčno celico.
2.) Izrezane gene »nalepimo« na drobne kroglice (lahko so iz zlata ali drugih materialov) in jih z posebno napravo »streljamo v tarčne celice«
3.) Za prenos gena uporabimo virus ali bakterijo. V tem primeru gen najprej vgradimo v virus ali v bakterijo ter okužim rastlino

V vseh primerih hočemo, da se vstavljen gen nato tudi izraža – da celica izdeluje beljakovino za katero je recept na našem genu. To se kontrolira na več različnih načinov. Rastlina ali žival z vstavljenim genom iz drugega organizma je transgena. V teh primerih vnašamo točno določen gen, točno vemo kaj je zapisano na tem genu. Npr. pri normalnem križanju pa med seboj mešamo ogromno količino genov in nikoli ne vemo kateri geni so dodani poleg tistih ki smo jih hoteli. Genski inženiring sploh ne bi bil mogoč če ne bi poznali funkcije genov ki jih vstavljajo.

Primeri gensko spremenjenih rastlin so transgene rastline ki so odporne proti herbicidom – danes se na široko uporablja takšna soja, ker je njena »naravna« različica bila izredno občutljiva na herbicide. Drugi razširjen primer so transgene rastline ki so odporne proti različnim virusom ali insektom – primer je ena vrsta koruze, pa tudi krompir. Z uporabo takšnih rastlin se lahko izognemo uporabi insekticida. Protein ki je uporabljen v tej koruzi je toksičen za nekega hrošča, ni pa toksičen za človeka. V rastlino so vstavili gen ki ima zapis za ta protein. Ko takšno rastlino zaužijemo, se njena DNK razgradi in z njo torej tudi zapis za ta protein. poleg tega mi prihajamo v stik z velikim številom različnih virusov in bakterij in ko razpadejo do neke mere tudi asimiliramo dele njihovega genoma. Z zaužitjem neke hrane (bilo česa) DNK iz teh celic razpade med prebavo. Tretji primer je »zlati riž« ki vsebuje več vitamina A in železa. Primerov je še več, vendar jih je večina šele na stopnji preizkusov. Ideja je tudi povečat hranilno vrednost npr. soje. Te stvari so pod izredno strogo kontrol, tako da tisto kar pride na trg je varno.

Tudi v naravi lahko pride do vključitve nekega gena iz npr. bakterije ali virusa v rastlinsko celico, in to niti ne tako redko.

Upam, da nisem preveč zatežila…
Lep pozdrav!

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14098
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Odgovor Napisal/-a shrink » 30.12.2004 15:38

Najprej bi rada opozorila, da nisem strokovnjak na tem področju, vendar imam dovolj podlage da razumem zakaj se gre.
Ta forum je tako in tako laično usmerjen, zato ni nič narobe, če vsak predstavlja svoj pogled v okviru svojega znanja.
To velja v večini primerov. DNK lahko prenesemo na različne načine:
1.) Izoliramo DNK z želenim genom iz donorske celice, izrežemo gen ter ga z posebno injekcijo injiciramo v tarčno celico.
2.) Izrezane gene »nalepimo« na drobne kroglice (lahko so iz zlata ali drugih materialov) in jih z posebno napravo »streljamo v tarčne celice«
3.) Za prenos gena uporabimo virus ali bakterijo. V tem primeru gen najprej vgradimo v virus ali v bakterijo ter okužim rastlino
V naravi taki načini prenosa nikoli ne potekajo sami od sebe, razen pri virusih, ki z "napadom na celico" vključijo svoje gene v DNK celice gostitetljice, kar ima za končni cilj lastno reprodukcijo.
Npr. pri normalnem križanju pa med seboj mešamo ogromno količino genov in nikoli ne vemo kateri geni so dodani poleg tistih ki smo jih hoteli. Genski inženiring sploh ne bi bil mogoč če ne bi poznali funkcije genov ki jih vstavljajo.
"Mešanje ogromne količine genov" poteka tudi pri delitvi spolnih celic (t.i. mejozi) pri organizmih s spolnim razmnoževanjem. Pri mejozi pride lahko v določeni fazi do t.i. "crossing over", kjer se izmenjajo deli kromosomov (genov) tako, da imajo crossover kromatide (kromatida pomeni dva trakova kromosoma, ki se je podvojil in ki sta spojena v eni centromeri) tako očetov kot materin genetski material. Spolno razmnoževanje pa ne moremo smatrati kot genetski inženiring, še manj pa kot opravičilo zanj.
Če poznamo določeno funkcijo gena, to še ne pomeni, da bo vstavitev tega gena imela za posledico izvajanje samo te (dodatne) funkcije v celici. Lahko gen vpliva še dodatno, česar pa današnja znanost zaradi svoje omejenosti ne more ugotoviti. To se je še posebej izkazalo pri kloniranju višjih sesalcev (beri: ovca Dolly). Vsi kloni so namreč imeli velike anomalije. Seveda je kloniranje bolj zahtevno kot vstavljanje posameznih genov v genom celice, vendar se znanstveniki premalo zavedajo, da je poseganje v tako kompleksne procese rizična zadeva in to predvsem zaradi omejenega znanja oz. poznavanja kompleksnosti procesov.
Drugi razširjen primer so transgene rastline ki so odporne proti različnim virusom ali insektom – primer je ena vrsta koruze, pa tudi krompir. Z uporabo takšnih rastlin se lahko izognemo uporabi insekticida. Protein ki je uporabljen v tej koruzi je toksičen za nekega hrošča, ni pa toksičen za človeka. V rastlino so vstavili gen ki ima zapis za ta protein. Ko takšno rastlino zaužijemo, se njena DNK razgradi in z njo torej tudi zapis za ta protein. poleg tega mi prihajamo v stik z velikim številom različnih virusov in bakterij in ko razpadejo do neke mere tudi asimiliramo dele njihovega genoma. Z zaužitjem neke hrane (bilo česa) DNK iz teh celic razpade med prebavo. Tretji primer je »zlati riž« ki vsebuje več vitamina A in železa. Primerov je še več, vendar jih je večina šele na stopnji preizkusov. Ideja je tudi povečat hranilno vrednost npr. soje. Te stvari so pod izredno strogo kontrol, tako da tisto kar pride na trg je varno.
Kot je meni znano, vrsti koruze in krompirja, ki sta toksični za škodljivce vsebujeta v genomu gen, ki "služi kot navodilo" za proizvajanje toksičnega proteina. Toksični protein pa ima isto funkcijo kot insekticid. Vprašanje je sedaj, kako se znebiti tega toksičnega proteina. Zapis za ta protein v obliki gena v DNK-ju se že razgradi, kaj pa toksični protein? Proteini med prebavo lahko razpadejo v njihove osnovne enote (amino kilsine), ampak v prebavni sistem nekega organizma pridejo kot celota in če kot celota delujejo toksično na insekte, potem obstaja možnost, da delujejo toksično tudi na človeka. Iz vidika omejevanja škodljivcev je torej isto, če navadno koruzo "škropimo" z insekticidom ali pa vzgajamo transgeno koruzo, ki "sama proizvaja insekticid". Iz vidika ekonomičnosti pa je prvi primer manj rentabilen, saj so škropiva zelo draga in jih je treba vedno znova in znova uporabljati, genetski inženiring pa je poceni (tu mislim že razvite tehnologije), transgena koruza pa neprestano proizvaja insekticid in zato pridelovalcu ni treba skrbeti. V obeh primerih se je treba insekticida znebiti, preden pride koruza na krožnik.
Tudi v naravi lahko pride do vključitve nekega gena iz npr. bakterije ali virusa v rastlinsko celico, in to niti ne tako redko.
Kot sem že zgoraj omenil, ta mehanizem ni možno smatrati kot genetski inženiring, ker ga gosti celic izrabljajo v lastne reprodukcijske namene. Če človek to posnema v laboratoriju še ne pomeni, da je stvar sprejemljiva. Bakterije in virusi "pač vedo kaj delajo", človek pa je s svojim omejenim znanjem zaenkrat zgolj slab posnemovalec.

Painkiller
Prispevkov: 9
Pridružen: 17.2.2005 21:07

Odgovor Napisal/-a Painkiller » 19.2.2005 8:49

tudi jaz nimam nič proti, ker je res dokaj podobno kot naravno križanje vrst. Ljudje se tega bojijo prav zato, ker vedno mislijo samo na slabe strani. Tako ali tako bo čez nekaj časa to postalo neizogibno, če pač tega ne bojo sprejeli bodo pa stradali :)

zdi se mi tudi da je to dosti bolj ljudem in okolju prijazno, kot recimo razne kemikalije za odganjanje škodljivcev in bolezni. Tako da s tem ni nič narobe :wink:

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14098
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Odgovor Napisal/-a shrink » 20.2.2005 20:52

tudi jaz nimam nič proti, ker je res dokaj podobno kot naravno križanje vrst.
S tem se ne strinjam. To sploh ni primerljivo.
Ljudje se tega bojijo prav zato, ker vedno mislijo samo na slabe strani. Tako ali tako bo čez nekaj časa to postalo neizogibno, če pač tega ne bojo sprejeli bodo pa stradali
Ja, v tem smislu imaš prav: Ljudi je preveč, naravnih resursov pa premalo. Če se bo zgodilo to, kar napoveduješ, bo naravna hrana dostopna samo bogatim ljudem, transgena pa širšim množicam. Če nadgradim vizijo: V primeru, da transgena hrana povzroča spremembe v samem genomu, potem bo posledično pri človeku prišlo do diferenciacije v sami vrsti. Imeli bomo normalne linije, ki so konzumirale naravno hrano in degenerirane linije, ki so konzumirale transgeno hrano. Seveda bi se to pokazalo šele čez stoletja ali tisočletja.

Painkiller
Prispevkov: 9
Pridružen: 17.2.2005 21:07

Odgovor Napisal/-a Painkiller » 21.2.2005 17:13

Mojca napisal/-a:Najprej bi rada opozorila, da nisem strokovnjak na tem področju, vendar imam dovolj podlage da razumem zakaj se gre.
Hja, madonca, jst sm v 7. razredu OŠ pa glih tko razumem. :twisted:

burkle
Prispevkov: 12
Pridružen: 24.1.2005 1:06

Odgovor Napisal/-a burkle » 23.2.2005 0:59

Tisti vmesni informacijski prostor, ko nekaj vemo, nekaj ne vemo in tudi ne vemo kaj vse ne vemo, je nastopil tudi z gensko spremenjenimi organizmi (GSO) in posledično gensko spremenjeno hrano (GSH).

Za take situacije, ko ni dovolj znanstvenih podatkov, se prebivalci tega planeta, vsaj evropci, lahko sklicujemo na Previdnostno načelo, ki naj bi imel pravno veljavo. Seveda tisti nejeverni Tomaži, ki vseeno želimo kljubovati strašnemu pritisku multinacionalk, ki vsiljujejo GSO.

Malce literature o tem načelu: 2004 je pri MOP (ministrstvo za okolje in prostor) izšla prevedena bukla, 218 strani A4, z naslovom "Pozne lekcije iz zgodnjih svaril: previdnostno načelo 1896-2000", izvirnik: "Late lessons from early warnings: the precautionary principle 1896-2000", Evropske agencije za okolje, 2001.

Da ne pišem romana o vsebini: opisuje na primer bolezen norih krav, kako se nam je lahko zgodila...

No, pa o GSO, da malo razpredam...
V črevesju imamo goste, bakterije ali kaj, simbioza pač. Oni nam presnovijo določene dele hrane. Na primer ene so za meso. Krava, na primer, ima pa take, ki predelajo celulozo. Mi teh nimamo, če ne bi tudi od koruznih stebel in listja lahko živeli, tako, kot krava.

Kako GSH lahko vpliva na te mikroorganizme. Ali se bodo kaj spremenili? Postali proti nečemu bolj odporni? Nam nekoč prežrli čreva?
Snovi za znanstveno fantastiko je dovolj...
Morda bo kdo uganil kakšno bodoče dogajanje? Kot Jules Verne in Luna.

Previdnost v Sloveniji že deluje. Žal ne v politiki, ampak med ljustvom. Obstaja Koalicija nevladnih organizacij za Slovenijo brez GSO (http://www.umanotera.org). Pogovarjajo se tudi, da prostor Alpe-Jadran Evropski politiki priznajo za prostor brez GSO. Raje naj bo prostor za eko kmetijstvo pa to...Nekateri bi Evropo brez GSO.
Slovenija sploh izstopa po biotski raznovrstnosti. To je naravna raznolikost. Ni potrebe, da bi vnašali GSO na ta majhen, a bogat prostor.

O GSH pa še: moralo bi pisat, kje je vgrajena. Menda gensko spremenjeno sojo že na veliko mešajo, ne vem kam vse. Koliko tega uvozimo, itd.

Zanimivo je dogajanje med antibiotiki in mikroorganizmi, ki jih napadamo.
Nekako jih bolj previdno predpisujejo. Mikroorganizmi so se jih delno ubranili.

Sicer pa ni problemov.... 8)

_eva
Prispevkov: 19
Pridružen: 5.1.2006 21:15

Odgovor Napisal/-a _eva » 8.4.2007 19:48

Mene pa zanima, kakšno označevanje GS hrane imamo pri nas v Sloveniji in kje bi našla podatke o rastlinah, ki vsebujejo živalske gene. (delam kratek referat)
Sem že brskala po internetu, pa nič ne najdem :?
Hvala za pomoč.
Lp, Eva

roberto11
Prispevkov: 1022
Pridružen: 17.11.2008 9:01
Kraj: Dolenjska

Re: Gensko spremenjena hrana

Odgovor Napisal/-a roberto11 » 17.11.2008 9:06

Menim, da je človeški um še preveč primitiven, da bi to dejanje lahko bilo varno.

Naše telo GSO sprejema kot tujke.

Roman
Prispevkov: 5536
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Gensko spremenjena hrana

Odgovor Napisal/-a Roman » 17.11.2008 11:24

Naše telo vsako hrano sprejema kot tujek. Preden mu koristi, jo mora temeljito razgraditi.

roberto11
Prispevkov: 1022
Pridružen: 17.11.2008 9:01
Kraj: Dolenjska

Re: Gensko spremenjena hrana

Odgovor Napisal/-a roberto11 » 1.12.2008 16:57

Stvar je v tem, da bolj, ko se hrana spreminja, oz. bolj ko se vmešava človek, bolj je nenaravna oz. tuja našemu telesu.
Saj je ravno dandanes vzrok za večino bolezni to, da jemo predelano oz. nenaravno hrano.
Našega telesa ni ustvaril človek, ampak narava ali bog in zato je ravno naravno okolje in hrana najboljša za nas, saj iz tega izhajamo. Ne izhajamo pa iz našega uma, da bi naš um izdeloval hrano za nas.
Naš um je še preveč omejen, obseden sam s sabo, vodi ga predvsem želja po moči in oblasti....

Uporabniški avatar
Aniviller
Prispevkov: 7263
Pridružen: 15.11.2004 18:16

Re: Gensko spremenjena hrana

Odgovor Napisal/-a Aniviller » 2.12.2008 12:44

Hrana je vedno tuja nasemu telesu. Tisto kar pojemo, ne obstaja v naravi zato da je hrana. Kvecjemu obratno - evolucija kvecjemu poskrbi, da je rastlina strupena, da ima vecje moznosti za prezivetje.

Prebavni sistem enostavno izlusci hranilne snovi v katerikoli izmed prebavljivih snovi (mascobe, beljakovine, polisaharidi,...) in jih pretvori v osnovne gradnike, ne glede na izvor. Niti priblizno ni vazno kaksen genski material ima pojedena hrana - se vec, gensko spremenjena hrana ni nic bolj nenaravna, le nastanek podvrste ni posledica evolucije, temvec cloveka. Razlika obstaja samo v tvoji glavi, in mogoce iz moralnega stalisca, ce je slucajno nova vrsta toliko boljsa, da izriva ostale, kot bi jih tudi, ce bi evolucijsko dosegla isto stopnjo.

Kar vpliva na bolezni in vse te zadeve ki jih omenjas, je sestava hrane (tisto kar je v tabeli za vsako zivilo posebej) in aditivi pri pripravi. Skoduje torej prevec/premalo dolocenih snovi in pesticidi/konzervansi... Dodatkov je kvecjemu manj, ce uvedemo gensko spremenjene vrste, ki so ze naravno odporne proti dolocenim skodljivcem. Sama hranilna vrednost je pa itak odvisna od prehranskih navad - lahko se prehranjujes zelo nezdravo tudi z doma pridelano hrano.

In se zadnja misel - psenica, jabolka, domaca svinja, kokos, vse te vrste je clovek gensko spremenil v zadnjih desettisoc letih umetne selekcije med procesom udomacevanja, cepljenja, sejanja,... Gensko spremenjena prehrana v novem pomenu besede pomeni le, da smo ta proces malo pospesili. Tudi uporaba "tujega" genskega materiala, npr. zabji geni v paradizniku, ne pomeni da v miljonih let ne bi paradiznik istega gena sam sproduciral. Konec koncev je vse skupaj le zaporedje 4 razlicnih baz, kemicno nismo nicesar spremenili.

roberto11
Prispevkov: 1022
Pridružen: 17.11.2008 9:01
Kraj: Dolenjska

Re: Gensko spremenjena hrana

Odgovor Napisal/-a roberto11 » 3.12.2008 8:06

To, da je naše telo le neka kemična tovarna, je zelo omejeno gledanje.
Obstajajo različni nivoji vsakega bitja. Od fizičnega do bolj subtilnega. Tudi sevanje ni kemija in ravno tako zelo vpliva na nas.
Razlika je tudi v tem, če se nekaj spremeni v enem dnevu ali v milijonih letih. V milijonih letih ima organizem čas, da se prilagodi na drugo hrano.
Človek s svojim umom vnaša neravnovesje v naravo, kar se zelo dobro odraža v naravi, kot sprememba podnebja, izumiranje vrst....
Tudi razmišljanje, da je vse, kar trenutno ne koristi sebičnemu človeku, škodljivec, dokazuje, da se človeku gre le za nadvlado nad planetom, kot ,da "škodljivci" nimajo pravice obstajati. Se ne zavedamo tega , da vsi skupaj tvorimo neko celoto, ki skrbi za ravnovesje.

Če še enkrat ponovim, ni problem v neki tehniki ali želji po izboljšanju, ampak je stvar v tem, da ne zaupam človeškemu omejenemu umu, ki ga vodi le pohlep.

Odgovori

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 2 gostov