Re: Gensko spremenjena hrana
Objavljeno: 6.5.2009 1:47
Po dolgem času sem se spet odločil komentirati, hvala Manca . Mogoče bo kdo celo prebral to klobaso.
Manca:
Profesorji so na fakulteti predvsem zato, da ti predstavijo znanost. Mnenje si ustvariš sama na podlagi znanja, vendar ga moraš tudi potrebno argumentirati. Sklicevati se recimo na željo po ohranjanju neokrnjene naravo ni nikakršen argument, če nimaš dokaza, da gensko spremenjeni organizmi dejansko škodijo naravi. Mogoče je celo v rangu tistega argumenta - "ne smemo se igrati Boga". Tudi o genski raznolikosti bi se lahko pogovarjali. Shrinkov komentar je na mestu. Ljudje smo s selekcijo poljščin že tisočletja vplivali nanjo. Sicer je pa od uporabnikov (kmetov) odvisno ali bo GSO sorta začela prevladovati nad ostalimi poljščinami po količini. Enako velja tudi za tradicionalne sorte.
Jaz ne bi ravno zlival žolča po profesorjih, če bi sumil, da mogoče nisem dobro argumentiral česa.
In normalno je, da Znanstveni odbor za sproščanje GSO v okolje in dajanje GSO na trg vodi znanstvenik s tega področja, ki je usposobljen za to; kdo drug pa bi lahko o takih stvareh presojal kot znanstveni odbor? Politiki morajo poznati tudi strokovno mnenje znanstvenikov, ko sprejemajo odločitve, ki se tičejo določenega področja. Znanstveniki pa bodo prvi, ki bodo podali negativno mnenje, če bo kaj res narobe.
Ljudstvo je pa strah predvsem zaradi nerazumevanja, saj je za večino srednješolska biologija stvar preteklosti, kako naj potem dobro razumejo šele genetiko in biotehnologijo. Veliko vlogo pri tem pa imajo seveda senzacionalistični mediji, ki jih imamo ja vsi tako radi ... Meni se besedna zveza "gensko spremenjeni organizem" že v splošnem ne sliši strašljivo.
Še komentar na vzroke o nezaupanju
- Res je, da ne moremo predvideti, kam se vgradi gen, vendar mesto vgradnje lahko preverimo po tem. Če je prišlo do kakšnih motenj, se pa to tudi verjetno izrazi pri (abnormalni) rasti, pri poskusih s krmljenjem živali ...
- Testirajo prisotnost proteina zato, ker jih rastline brez njega ne zanimajo . Kako pa bi se izražal še kakšen dodaten, če vemo, katere smo vstavili? Ostali, ki se izražajo so rastlinski. Če se ta rastlinski prej ni izražal, pa se zaradi položaja novega inserta zdaj izražajo, glej prejšnjo točko .
- Seveda RNA igra vlogo pri sintezi proteina, saj je prepis gena, ki je podlaga za prevod iz "jezika nukleotidov" v "jezik aminokislin". Si morda mislila kakšno drugo vlogo? In zakaj omenjaš kombinacije pri človeku (kakšne kombinacije sploh? si mogoče mislila alternativno izrezovanje?), saj človek ne dobi tega gena, ko poje rastlino. Med vsemi ostalimi stvarmi, ki to preprečujejo, je že shrink povedal, da se DNA v prebavnem traktu razgradi. Vsakodnevno je pojemo kar veliko.
- Če bodo delali kakšen poskus na ljudeh, se javim . Ali pa grem v kakšno drugo državo, kjer je uporaba GSO bolj razširjena in opazujem efekte. Nisem še slišal za množične zdravstvene težave in/ali proteste tamkajšnjih prebivalcev (senzacionalistični mediji bi to namreč takoj pograbili in zganjali paniko in bi vedel ).
- Problem pri poskusih je to, da morajo biti izvedeni čim bolj pravilno. Shrink je že podal povezavo na blog zapis s Kvarkadabra bloga, kjer je en tak primer (miši in plodnost). Pogosto niso.
- Mislim, da je 15 let že kar dolgo obdobje za prikaz morebitnih učinkov.
- GSO pa potrebujemo npr. zaradi povečanja pridelka, bolj ekonomičnega pridelovanja, izboljšanja situacije v manj razvitih deželah itd. Pri taki tehnologiji so možnosti mnoge.
In prav imaš. Potrošnik se bo sam odločil, kaj bo jedel . Če mu GSO hrana ne bo ustrezala, bo pač jedel "navadno". Označevanje pa je tako ali tako obvezno. Samo ne rabijo biti grozeče črke, kot da je dejansko kaj groznega. Kogar stvar zanima, bo pogledal na sestavine. Tako kot pogledajo tisti, ki jih zanima, če so kakšni aditivi notri, ki mu zaradi bilokakšnega razloga ne ustrezajo.
Shrink:
Če te slučajno zanima - za genotoksičnost obstaja več testov, najbolj znan je Amesov test. Je pa res, da ni popolnoma zanesljiv. Drugače pa obstajajo tudi poskusi na celičnih linijah ali na živalih (npr. miši).
Za konec:
Če vidiš kakšno senzacionalno novico o GSO - preveri njen vir (vir podatkov, raziskavo, študijo ...).
In še posebej: MONSANTO =/= GSO. Ljudje to dvoje prepogosto enačijo. Priznam, da tudi meni niso najbolj pri srcu, vendar to ne vpliva na moje mnenje o GSO ali dejstva o tem.
Manca:
Profesorji so na fakulteti predvsem zato, da ti predstavijo znanost. Mnenje si ustvariš sama na podlagi znanja, vendar ga moraš tudi potrebno argumentirati. Sklicevati se recimo na željo po ohranjanju neokrnjene naravo ni nikakršen argument, če nimaš dokaza, da gensko spremenjeni organizmi dejansko škodijo naravi. Mogoče je celo v rangu tistega argumenta - "ne smemo se igrati Boga". Tudi o genski raznolikosti bi se lahko pogovarjali. Shrinkov komentar je na mestu. Ljudje smo s selekcijo poljščin že tisočletja vplivali nanjo. Sicer je pa od uporabnikov (kmetov) odvisno ali bo GSO sorta začela prevladovati nad ostalimi poljščinami po količini. Enako velja tudi za tradicionalne sorte.
Jaz ne bi ravno zlival žolča po profesorjih, če bi sumil, da mogoče nisem dobro argumentiral česa.
In normalno je, da Znanstveni odbor za sproščanje GSO v okolje in dajanje GSO na trg vodi znanstvenik s tega področja, ki je usposobljen za to; kdo drug pa bi lahko o takih stvareh presojal kot znanstveni odbor? Politiki morajo poznati tudi strokovno mnenje znanstvenikov, ko sprejemajo odločitve, ki se tičejo določenega področja. Znanstveniki pa bodo prvi, ki bodo podali negativno mnenje, če bo kaj res narobe.
Ljudstvo je pa strah predvsem zaradi nerazumevanja, saj je za večino srednješolska biologija stvar preteklosti, kako naj potem dobro razumejo šele genetiko in biotehnologijo. Veliko vlogo pri tem pa imajo seveda senzacionalistični mediji, ki jih imamo ja vsi tako radi ... Meni se besedna zveza "gensko spremenjeni organizem" že v splošnem ne sliši strašljivo.
Še komentar na vzroke o nezaupanju
- Res je, da ne moremo predvideti, kam se vgradi gen, vendar mesto vgradnje lahko preverimo po tem. Če je prišlo do kakšnih motenj, se pa to tudi verjetno izrazi pri (abnormalni) rasti, pri poskusih s krmljenjem živali ...
- Testirajo prisotnost proteina zato, ker jih rastline brez njega ne zanimajo . Kako pa bi se izražal še kakšen dodaten, če vemo, katere smo vstavili? Ostali, ki se izražajo so rastlinski. Če se ta rastlinski prej ni izražal, pa se zaradi položaja novega inserta zdaj izražajo, glej prejšnjo točko .
- Seveda RNA igra vlogo pri sintezi proteina, saj je prepis gena, ki je podlaga za prevod iz "jezika nukleotidov" v "jezik aminokislin". Si morda mislila kakšno drugo vlogo? In zakaj omenjaš kombinacije pri človeku (kakšne kombinacije sploh? si mogoče mislila alternativno izrezovanje?), saj človek ne dobi tega gena, ko poje rastlino. Med vsemi ostalimi stvarmi, ki to preprečujejo, je že shrink povedal, da se DNA v prebavnem traktu razgradi. Vsakodnevno je pojemo kar veliko.
- Če bodo delali kakšen poskus na ljudeh, se javim . Ali pa grem v kakšno drugo državo, kjer je uporaba GSO bolj razširjena in opazujem efekte. Nisem še slišal za množične zdravstvene težave in/ali proteste tamkajšnjih prebivalcev (senzacionalistični mediji bi to namreč takoj pograbili in zganjali paniko in bi vedel ).
- Problem pri poskusih je to, da morajo biti izvedeni čim bolj pravilno. Shrink je že podal povezavo na blog zapis s Kvarkadabra bloga, kjer je en tak primer (miši in plodnost). Pogosto niso.
- Mislim, da je 15 let že kar dolgo obdobje za prikaz morebitnih učinkov.
- GSO pa potrebujemo npr. zaradi povečanja pridelka, bolj ekonomičnega pridelovanja, izboljšanja situacije v manj razvitih deželah itd. Pri taki tehnologiji so možnosti mnoge.
In prav imaš. Potrošnik se bo sam odločil, kaj bo jedel . Če mu GSO hrana ne bo ustrezala, bo pač jedel "navadno". Označevanje pa je tako ali tako obvezno. Samo ne rabijo biti grozeče črke, kot da je dejansko kaj groznega. Kogar stvar zanima, bo pogledal na sestavine. Tako kot pogledajo tisti, ki jih zanima, če so kakšni aditivi notri, ki mu zaradi bilokakšnega razloga ne ustrezajo.
Shrink:
Če te slučajno zanima - za genotoksičnost obstaja več testov, najbolj znan je Amesov test. Je pa res, da ni popolnoma zanesljiv. Drugače pa obstajajo tudi poskusi na celičnih linijah ali na živalih (npr. miši).
Za konec:
Če vidiš kakšno senzacionalno novico o GSO - preveri njen vir (vir podatkov, raziskavo, študijo ...).
In še posebej: MONSANTO =/= GSO. Ljudje to dvoje prepogosto enačijo. Priznam, da tudi meni niso najbolj pri srcu, vendar to ne vpliva na moje mnenje o GSO ali dejstva o tem.