Re: Gensko spremenjena hrana
Objavljeno: 25.12.2013 15:29
Da malo obudim to temo o GSO-jih...
Večkrat slišimo razne teorije zarot, kao kako nam bojo multinacionalke zdaj prodajale seme in kako je vse skupaj rizično in tako dalje. To radi mediji napihnejo do neba.
Treba je vedeti naslednje: Jasno, da se Monsantu gre za posel...razvije neko novo rastlino z vcepljenim genom, ki je bolj odporna na sušo, bolje prenaša vročinski stres, pridelek je bolj obstojen, ima hiter mladostni razvoj, odporna proti določeni bolezni ali škodljivcu, bolje izkorišča hranila v tleh itd...
Pridelovalec se bo že odločil ali mu nakup dražjega semena še vseeno prinese dobiček ali ne. Posel pač ne uspe, če ima korist samo eden.
To je bilo prvo.
Drugo:
Ne gre vseh GSOjev metati v isti koš. Tudi sam imam pomisleke pri nekaterih, ki so odporni proti določenemu škodljivcu ali bolezni iz dveh razlogov: ali tista snov v organizmu ki naredi njega odpornega proti npr. škodljivcu strupena potem za živali in ljudi. Poleg tega takšni odporni organizmi niso odporni na vekomaj, ampak pride kar hitro tudi, da škodljivec postane odporen na aktivno snov. In tako imamo potem GSO, ki je podobno občutljiv kot njegovi gensko nespremenjeni sorodniki.
Resnica je pa vmes...
Sicer pa tudi nasprotniki GSO-jev niso tako ˝nedolžni˝. Namreč kar dober biznis je nadzor nad potmi hrane, kontrolo in podeljevanjem certifikatov GSO free. To se seveda odraža v višji ceni hrane. Za pridobitev posla seveda veselo lobirajo, vodijo kampanije o tem kako škodljivi so GSO-ji...
Če povzamem
Mislim, da neke revolucije v varovanju okolja in povečane pridelave hrane GSO-ji ne bodo naredili. Še vedno bo potrebno kolobariti (še več kot do zdaj), potrebna bo večja raznolikost vrst in sort za stabilen pridelek, tudi uvedba kakšne nove kulture bo potrebna. Na drugi strani med potrošniki je pa potrebna vsekakor večja ozaveščenost, kajti tudi ni vse kar je eko zdravo in kar je pridelano na konvencionalen način škodljivo.
Večkrat slišimo razne teorije zarot, kao kako nam bojo multinacionalke zdaj prodajale seme in kako je vse skupaj rizično in tako dalje. To radi mediji napihnejo do neba.
Treba je vedeti naslednje: Jasno, da se Monsantu gre za posel...razvije neko novo rastlino z vcepljenim genom, ki je bolj odporna na sušo, bolje prenaša vročinski stres, pridelek je bolj obstojen, ima hiter mladostni razvoj, odporna proti določeni bolezni ali škodljivcu, bolje izkorišča hranila v tleh itd...
Pridelovalec se bo že odločil ali mu nakup dražjega semena še vseeno prinese dobiček ali ne. Posel pač ne uspe, če ima korist samo eden.
To je bilo prvo.
Drugo:
Ne gre vseh GSOjev metati v isti koš. Tudi sam imam pomisleke pri nekaterih, ki so odporni proti določenemu škodljivcu ali bolezni iz dveh razlogov: ali tista snov v organizmu ki naredi njega odpornega proti npr. škodljivcu strupena potem za živali in ljudi. Poleg tega takšni odporni organizmi niso odporni na vekomaj, ampak pride kar hitro tudi, da škodljivec postane odporen na aktivno snov. In tako imamo potem GSO, ki je podobno občutljiv kot njegovi gensko nespremenjeni sorodniki.
Resnica je pa vmes...
Sicer pa tudi nasprotniki GSO-jev niso tako ˝nedolžni˝. Namreč kar dober biznis je nadzor nad potmi hrane, kontrolo in podeljevanjem certifikatov GSO free. To se seveda odraža v višji ceni hrane. Za pridobitev posla seveda veselo lobirajo, vodijo kampanije o tem kako škodljivi so GSO-ji...
Če povzamem
Mislim, da neke revolucije v varovanju okolja in povečane pridelave hrane GSO-ji ne bodo naredili. Še vedno bo potrebno kolobariti (še več kot do zdaj), potrebna bo večja raznolikost vrst in sort za stabilen pridelek, tudi uvedba kakšne nove kulture bo potrebna. Na drugi strani med potrošniki je pa potrebna vsekakor večja ozaveščenost, kajti tudi ni vse kar je eko zdravo in kar je pridelano na konvencionalen način škodljivo.