Ime našega SONCA

[shrink]

se strinjam Roman, ampak še nekaj - če je nekaj neskončno ali ni potem protislovno, da rečemo da se širi? Morda le potuje?

Da ne bi slučajno mislili, da ni odgovora na to:

http://www.kvarkadabra.net/vprasanja/te ... esolje.htm

[bargo]

se strinjam Roman, ampak še nekaj - če je nekaj neskončno ali ni potem protislovno, da rečemo da se širi? Morda le potuje?

Ko končnosti nekaj dodamo, potem končnost izgine in pojavi se končnost. Temu bi lahko rekli vera?

neskončnosti je vse mogoče: tudi širjenje v nič, v nikamor ali krčenje v nič

Pravijo da je domišljija neomejena, če nam zmanjka črk, si pač mislimo, zamislimo in kreiramo nove.
Edino česar ne moremo misliti je NIČ!?
Torej NIČ je naše središče in končnost naša pot. Kako je z omejenostjo pa ve samo bog?

[Roman]

če je nekaj neskončno ali ni potem protislovno, da rečemo da se širi?

Nikoli nisem rekel, da je vesolje neskončno. Niti nima neskončno delov (obstaja znanstvena ocena za število vseh delcev v vesolju), niti ni neskončno veliko. Če pa pogledava v matematiko, problema sploh ni. Za vsako množico (četudi je neskončna) lahko vzamemo njeno potenčno množico, ki ima več elementov od nje, torej lahko rečemo, da smo jo razširili.

Morda le potuje?

No, za potovanje bi pa res potrebovalo pot, po kateri bi potovalo. Vesolje nima poti.

[Rock]

neskončnosti je vse mogoče: tudi širjenje v nič, v nikamor ali krčenje v nič

Pravijo da je domišljija neomejena, ...
Edino česar ne moremo misliti je NIČ!?

Poznaš razlog za to tezo? - Kako si prišel do te teze?

Torej NIČ je naše središče

Kaj je razlog za to trditev?

in končnost naša pot.

V čem je to utemeljeno?

[agata]

Roman-Jaz sem mislila, da je neskončno. Če pa je končno- kaj je za koncem-obod?, Kaj je za obodom?
Če pa praviš, da nima poti, potem je pač neskončno.
Shrink- sam balon je rob.

[Roman]

Roman-Jaz sem mislila, da je neskončno.

Ja, do odkritja prapoka je vesolje veljalo kot neskončno.

Če pa je končno- kaj je za koncem-obod?, Kaj je za obodom?

Odgovor si že večkrat dobila. Verjamem, da ti ni bil všeč, ampak če je vesolje vse, potem zunaj njega ni ničesar, pa naj bo vesolje končno ali neskončno, omejeno ali neomejeno. Problem je hujši (mislim, da sem to že omenjal): recimo, da vesolje ni vse, da obstaja okolica, ki ni vesolje. Kaj pa bi bilo zunaj te okolice? Vsa tovrstna razmišljanja privedejo do neskončne regresije, ki velja v filozofiji za nedovoljeno.

Če pa praviš, da nima poti, potem je pač neskončno.

Zakaj?

[Rock]

Roman-Jaz sem mislila, da je neskončno.

Ja, do odkritja prapoka je vesolje veljalo kot neskončno.

Če pa je končno- kaj je za koncem-obod?, Kaj je za obodom?

če je vesolje vse, potem zunaj njega ni ničesar, pa naj bo vesolje končno ali neskončno, omejeno ali neomejeno. Problem je hujši (mislim, da sem to že omenjal): recimo, da vesolje ni vse, da obstaja okolica, ki ni vesolje. Kaj pa bi bilo zunaj te okolice? Vsa tovrstna razmišljanja privedejo do neskončne regresije, ki velja v filozofiji za nedovoljeno.

Se ne strinjam.
Popolna regresija ni mogoča, niti potrebna - toda oboje velja le za dokazno teorijo.
Poleg tega, prapok je le ena od tez; nobena pa ni dokazana; izvajati zaključke na podlagi nedokazanih podmen je ne znanstveno.

[shrink]

Roman-Jaz sem mislila, da je neskončno. Če pa je končno- kaj je za koncem-obod?, Kaj je za obodom?
Če pa praviš, da nima poti, potem je pač neskončno.
Shrink- sam balon je rob.

Če je vesolje ravno ali odprto, je neskončno, roba pa tako in tako nima niti končno (zaprto) vesolje: v analogiji balona je vesolje površina balona, ki seveda nima roba; mimogrede: to, da vesolje nima roba, implicira njegova homogenost.

Vse to bi seveda vedeli, če bi si končno prebrali schellkurse, ki so vam (in podobnim pesnikom) bili namenjeni že v preteklosti.

[bargo]

Če pa pogledava v matematiko, problema sploh ni.

Odvisno kdo gleda. Mislim, da še tu dogovori ne pomagajo. No, mogoče bi/bo Zajc, kaj povedal na to temo.
PI in še nekaj transcedentnih "zverinic" je problem.
\($\pi(b) - \pi(r) = epsilon\) b,r pripadnika naravnih števil, Epsilon >0. Skratka neskončnost je proces in ne stanje.

Ali pa: "Ko končnosti nekaj dodamo, potem končnost izgine in pojavi se končnost. Temu bi lahko rekli vera? "

[Roman]

Edino česar ne moremo misliti je NIČ!?

Zakaj niča ne bi mogli misliti?

Torej NIČ je naše središče

Zakaj pa to? Moje središče ni nič.

... in končnost naša pot.

Vsaka pot je končna, ampak zakaj bi bila končnost pot?

Kako je z omejenostjo pa ve samo bog?

Bog ne ve ničesar, da bi kaj vedel, bi moral najprej biti. Edino, česar omejenost je morda vprašljiva, je celotno vesolje, vse drugo je omejeno.

Odvisno kdo gleda.

No, seveda, če gleda nevednež, je lahko problemov veliko.

PI in še nekaj transcedentnih "zverinic" je problem.

Daj, povej, kakšen problem ti povzročajo, morda ti lahko kdo pomaga.

\($\pi(b) - \pi(r) = epsilon\) b,r pripadnika naravnih števil, Epsilon >0.

To sicer zveni drugače, kot zadnjič, ne vem pa, kaj si hotel s tem povedati.

Skratka neskončnost je proces in ne stanje.

Mič si ne daš dopovedati, pa tudi pojasniti ne znaš. Zakaj se tako trdovratno oklepaš te predpostavke?

Ali pa: "Ko končnosti nekaj dodamo, potem končnost izgine in pojavi se končnost.

Ta trditev je seveda napačna. Popravi jo.

Temu bi lahko rekli vera?

Tvoje trditve so morda posledica vere, z razumom pa nimajo veliko skupnega.

[bargo]

Edino česar ne moremo misliti je NIČ!?

Zakaj niča ne bi mogli misliti?

No, povej kako misliš NIČ?

Torej NIČ je naše središče

Zakaj pa to? Moje središče ni nič.

Bodi tako, če tako praviš. Mogoče nam zaupaš, kaj je tvoje središče.

... in končnost naša pot.

Vsaka pot je končna, ampak zakaj bi bila končnost pot?

Ne vem. Vendar, če je vse končno, potem je tudi cilj tak.

Kako je z omejenostjo pa ve samo bog?

Bog ne ve ničesar, da bi kaj vedel, bi moral najprej biti.

No, če tako, potem pa mi ne vemo kako je z omejenostjo. Nekdo ali nekaj bi vendar lahko vedelo?

Edino, česar omejenost je morda vprašljiva, je celotno vesolje, vse drugo je omejeno.

Ja, kot praviš omejenost vesolja, torej tudi omejenost v (z) samem vesolju. Vendar tudi če dovolj natančno pogledaš, s težavo postavljaš meje, a ne? Kako je rekel nek astronavt: "Ko sem pogledal zemljo iz vesolja, nisem videl mej, nobenih mej. Meje so samo v naših glavah. Bilo je tako čudovito."

Odvisno kdo gleda.

No, seveda, če gleda nevednež, je lahko problemov veliko.

Hm. Mislim, da je ravno obratno. Z vsakim pogledom vedneža, nastaneta vsaj dva nova problema in vednež postaja fasciniran z zmeraj večjim zavedanjem ne-vedenja.

PI in še nekaj transcedentnih "zverinic" je problem.

Daj, povej, kakšen problem ti povzročajo, morda ti lahko kdo pomaga.

Meni, nikakeršnega, vsaj ne da bi vedel. Takoj, ko izvem vprašam.

\($\pi(b) - \pi(r) = epsilon\) b,r pripadnika naravnih števil, Epsilon >0.

To sicer zveni drugače, kot zadnjič, ne vem pa, kaj si hotel s tem povedati.

Ah, ista stvar malce drugače zapisana. Tudi zadnjič sem jo že tako zapisal, ob argumentiranju, kar poglej.

Skratka neskončnost je proces in ne stanje.

Mič si ne daš dopovedati, pa tudi pojasniti ne znaš.

Pojasniti se more samo.

Zakaj se tako trdovratno oklepaš te predpostavke?

Ne vem, vendar se mi zdi resnična. Mogoče zato.

Ali pa: "Ko končnosti nekaj dodamo, potem končnost izgine in pojavi se končnost.

Ta trditev je seveda napačna. Popravi jo.

Bi, če bi znal. Boš ti, predvidevam, da ne boš v končnosti našel ničesar, kar bi ji še lahko dodal. Ne smeš iskati, se kar samo pojavi. Tako puf in evo ti ga na. Veš zanima me, če je to pojavljanje pravočasno ali povsem naključno? Na krilih velikanov

Temu bi lahko rekli vera?

Tvoje trditve so morda posledica vere, z razumom pa nimajo veliko skupnega.

Tako razrezano verjetno res ne. Še dobro da ne režemo več na pol! No, zmeraj manj. Smo ugotovili, da nekaj zmeraj izgubimo in da je vsota delcev zmeraj več kot celota. Veš, pa ne samo zato, ker smo delce sešteli.
Razum ne pomeni zmeraj razumeti in sploh ne umno razumeti.

[bargo]

Življenje uspeva predvsem v kislem, v bazi bolj redko-saj veš aminokisline pa to.

Vsi lahko vse, če znajo je že drugo vprašanje.

Mene pa najbolj muči vprašanje, le kdo si je izmislil pletenje in kvačkanje- mislim- a niso morali biti ful pametni,
da so v puhu zagledali vrv, ki je zlepa ne strgaš?

Kdaj je človek pameten, pogumen in razumen?

[Roman]

No, povej kako misliš NIČ?

Tako, kakor misliš karkoli drugega.

Mogoče nam zaupaš, kaj je tvoje središče.

Središča česa?

Vendar, če je vse končno, potem je tudi cilj tak.

Definitivno.

No, če tako, potem pa mi ne vemo kako je z omejenostjo.

Zakaj spet pretiravaš. O omejenosti vemo vse, kar je treba vedeti. Če je nekaj omejeno, potem obstaja prava ali namišljena meja, znotraj katere je to v celoti.

Nekdo ali nekaj bi vendar lahko vedelo?

Kaj vendar sprašuješ?

Vendar tudi če dovolj natančno pogledaš, s težavo postavljaš meje, a ne?

Samo vesolju, z drugimi rečmi ni težav.

Kako je rekel nek astronavt: "Ko sem pogledal zemljo iz vesolja, nisem videl mej, nobenih mej. Meje so samo v naših glavah. Bilo je tako čudovito."

Pa saj se ne pogovarjava o političnih mejah, ali pač?

Z vsakim pogledom vedneža, nastaneta vsaj dva nova problema in vednež postaja fasciniran z zmeraj večjim zavedanjem ne-vedenja.

Spet si nekaj zakuhal. Se kdaj poslušaš, kaj govoriš ali misliš?

PI in še nekaj transcedentnih "zverinic" je problem.

Daj, povej, kakšen problem ti povzročajo, morda ti lahko kdo pomaga.

Meni, nikakeršnega, vsaj ne da bi vedel. Takoj, ko izvem vprašam.

Zakaj tedaj govoriš o problemih? Blebetaš?

\($\pi(b) - \pi(r) = epsilon\) b,r pripadnika naravnih števil, Epsilon >0.

To sicer zveni drugače, kot zadnjič, ne vem pa, kaj si hotel s tem povedati.

Ah, ista stvar malce drugače zapisana. Tudi zadnjič sem jo že tako zapisal, ob argumentiranju, kar poglej.

Ne, ni ista stvar. Takrat si na obe strani \($\pi$\) hotel dati števila, ki so samo na eni strani, tule prisojaš spremenljivost konstanti. Zresni se.

Skratka neskončnost je proces in ne stanje.

Mič si ne daš dopovedati, pa tudi pojasniti ne znaš.

Pojasniti se more samo.

Kar ni res, se ne more pojasniti, ne samo, ne po komerkoli.

Zakaj se tako trdovratno oklepaš te predpostavke?

Ne vem, vendar se mi zdi resnična. Mogoče zato.

Preveč se zanašaš na to, kaj in kako se tebi zdi.

Ali pa: "Ko končnosti nekaj dodamo, potem končnost izgine in pojavi se končnost.

Ta trditev je seveda napačna. Popravi jo.

Bi, če bi znal. Boš ti, predvidevam, da ne boš v končnosti našel ničesar, kar bi ji še lahko dodal.

Ne vem, kaj si s svojo trditvijo sploh hotel reči. Če končni množici dodamo končno množico, dobimo končno množico. Če pa tvoj "nekaj" ni končna množica, pa tudi izid ni tak. V matematiki moraš pač paziti, kaj govoriš. Če tega ne zmoreš, pusti matematiko pri miru.

Ne smeš iskati, se kar samo pojavi. Tako puf in evo ti ga na. Veš zanima me, če je to pojavljanje pravočasno ali povsem naključno?

Spet blebetaš?

[bargo]

No, povej kako misliš NIČ?

Tako, kakor misliš karkoli drugega.

Vidim ja, da nič misliš, čeprav ne zmoreš nič misliti. Naj tako še dolgo ostane, Roman.

Mogoče nam zaupaš, kaj je tvoje središče.

Središča česa?

Bivanja, gibanja, razmišljanja, skratka živosti. Kaj je torej središče tvoje živosti?

Vendar, če je vse končno, potem je tudi cilj tak.

Definitivno.

Vidiš, da se strinjava.

No, če tako, potem pa mi ne vemo kako je z omejenostjo.

Zakaj spet pretiravaš. O omejenosti vemo vse, kar je treba vedeti. Če je nekaj omejeno, potem obstaja prava ali namišljena meja, znotraj katere je to v celoti.

No, videti je da si zadovoljen, kar je dobro.

Nekdo ali nekaj bi vendar lahko vedelo?

Kaj vendar sprašuješ?

Kako je z omejenostjo, celota vendar ne more biti omejena?

Vendar tudi če dovolj natančno pogledaš, s težavo postavljaš meje, a ne?

Samo vesolju, z drugimi rečmi ni težav.

Dobro, naj tako ostane.

Kako je rekel nek astronavt: "Ko sem pogledal zemljo iz vesolja, nisem videl mej, nobenih mej. Meje so samo v naših glavah. Bilo je tako čudovito."

Pa saj se ne pogovarjava o političnih mejah, ali pač?

Ne, o celoti in o tem kaj celota je.

Z vsakim pogledom vedneža, nastaneta vsaj dva nova problema in vednež postaja fasciniran z zmeraj večjim zavedanjem ne-vedenja.

Spet si nekaj zakuhal. Se kdaj poslušaš, kaj govoriš ali misliš?

Ja, sem slišal, da je to lahko problem.

Ne, ni ista stvar. Takrat si na obe strani \($\pi$\) hotel dati števila, ki so samo na eni strani, tule prisojaš spremenljivost konstanti. Zresni se.

Simboli, sploh če so matematični, vendar morajo delovati nad števili. Saj je še tako, a ne? Tudi, ko je a*b različno od b*a in |b|^2 verjetnost, gre še zmeraj za števila, a ne?

Kar ni res, se ne more pojasniti, ne samo, ne po komerkoli.

Tako je. No, če se pojasni se lahko ugotovi tudi zmota.

Zakaj se tako trdovratno oklepaš te predpostavke?

Ne vem, vendar se mi zdi resnična. Mogoče zato.

Preveč se zanašaš na to, kaj in kako se tebi zdi.

Seveda. Na koga pa se ti zanašaš?

Ne vem, kaj si s svojo trditvijo sploh hotel reči. Če končni množici dodamo končno množico, dobimo končno množico.

Tako je. Vendar kako bomo dodali zadnjo končno množico? Iz česa jo bomo vzeli? Kako smo sploh definirali elemente, da smo dobili množico elementov in nato vse te končne množice, vse do zadnje praviš?

Če pa tvoj "nekaj" ni končna množica, pa tudi izid ni tak. V matematiki moraš pač paziti, kaj govoriš. Če tega ne zmoreš, pusti matematiko pri miru.

Ah, mogoče je matematika pustila mene?

Ne smeš iskati, se kar samo pojavi. Tako puf in evo ti ga na. Veš zanima me, če je to pojavljanje pravočasno ali povsem naključno?

Spet blebetaš?

Kaj je to blebetanje?

[problemi]

No, povej kako misliš NIČ?

Misliš ga lahko, zgolj o le tem ne moreš nič povedati. Pravzaprav ne gre za to, da ne moreš, temveč nimaš kaj povedati*. Čim bi kaj povedal. to ne bi več bil nič

*tu seveda odpade nič kot ga opredeli fizika, ki pa pravzaprav ni nič temveč energija ničelne točke (zero-point energy oziroma quantum vacuum zero-point energy). Od tu "blodnje" nekaterih o nastanku vesolja iz nič. Ne, fizika govori o nastanku iz nečesa (ZPE), torej fizika ne govori o nastanku ex nihilo (iz nič)