No, pa poglejva, kako si se spopadel s Texom. Trudil si se res (vprašanje porednemu učencu: si res delal sam?), kaj pa vsebina?
\(x^2 - (y-r)^2=r^2\)
Imel si seveda v mislih
\(x^2 + (y-r)^2=r^2\) in ne hiperbole.
Takšna premica je \(p(x) = (r/x)*x + n = \tan(\phi)*x + n\)
Prvi del definicije je napačen, saj se x pokrajša. Pri drugem delu pa za
\(\phi\) velja -
\(\pi<\phi<0\), težavo torej delata kota 0 in
\(\pi\), kar sva že vedela, zato je bilo treba ta dva kota izločiti oziroma polkrožnico odpreti, s čimer ni nič narobe.
Vidimo, da nam manjkata točki na krožnici (-x,r), (x,r)
Ne manjkata, le ne preslikata se na realno os.
imamo težave z točko (0,0).
Ne, to ni težava. Preslikava je definirana z
\(x=0\), kar dobimo pri
\(\phi=-\frac{\pi}{2}\).
Torej je \(B\) prava podmnožica množice \(\mathbb{R}.\)
\(Tega še ne veva, zato "torej" ne spada v trditev.
\)\(G\) je za vsako točko \(t \in K, \left | (x,y)(1,0) \right |=x\) in sledi , da je \(B=\{x;-r<x<r\}\)
Hotel si najbrž zapisati
\((x,y) \in K \longrightarrow (x,0) \in \mathbb{R}\). Tega:
\(|(x,y)(1,0)|=x\) pa tudi ne razumem. Kakor da bi hotel slakarno množiti vektorja (x,y) in (1,0).
\(G^v\) je kar enačba, ki določa množico točk K.
Kako pa si jo definiral?
Torej tako \(F\), kot tudi \(G\)
Kaj je
\(F\)? Aja, to je moja preslikava. Zdaj šele razumem tvojo konstrukcijo. Mojo preslikavo si uporabil, da si realno os preslikal na polkrožnico in potem še to preslikal na interval (-r,r). Ne spominjam se, da bi bilo to sporno.
Zanima nas ali obstaja preslikava Z, ki bi povratno enolično uporabljala \(Z : B \to R.\)
Prav.
Če, obstaja Z potem velja, \((F \circ G \circ Z )(x)=x\) za \(\forall x \in R.\)
Poglejva, če res. Najprej Z preslika
\(x \in B\) v
\(t \in \mathbb{R}\), nato G preslika? Čakaj no, saj G ne prelikava iz
\(\mathbb{R}\), ampak iz K. Si pomešal vrstni red? Najprej F, potem G, in nazadnje nazaj Z. Prav, to bi šlo, ampak
\({(Z \circ G \circ F )(x)}\neq{x}\).
Torej želimo konstruirati množico točk \(T = \{(r,b); r \in\mathbb{R} \wedge b\in B\}\)
Hočeš reči parov točk?
Torej za poljubno izbrani x na realni osi narišemo premico do središča krožnice, ugotovimo presečišče z krožnico K in naredimo pravokotno projekciijo na realno os in tako dobimo točko, ki pripada množici B.
Prav. To ni bilo sporno.
Če tako, potem lahko ugotovimo, da za vsak velja x = x1+x2, kjer je x1 oddaljenost od točke 0 in x2 oddaljenost od x1 do našega poljubno izbranega x.
Ne razumem. Če je x1 oddaljenost x od 0, je to ravno x, torej je x2=0. Sploh ne vem, kaj imaš v mislih. Tudi spodnjih treh enačb ne razumem oziroma ne uganem njihovega pomena, zato jih bom preskočil. Ta del bova morala ponoviti.
Nenazadnje ima funkcija tanges števno neskončno polov tako, da ..
Vendar ne na intervalu, ki si ga (sicer narobe) definiral na začetku.
Veš, kolega pravi, da je potrebno razumeti osnove, da se lahko potapljaš in jaz sem še žal pri osnovah.
Ti iščeš takšno funkcijo, ki izpolnjuje vse te zahteve. Predlagal si premice od poljubnega x iz realne osi, 
Dokaži: 
