Akad. prof. dr. Blinc : Oddaljevanje od vrhunske znanosti

O problemih doma, ob odhodu na študij ali postdok v tujino in ob povratku domov ...
Odgovori
Uporabniški avatar
zupan
Član strokovnega sveta Kvarkadabre.
Prispevkov: 141
Pridružen: 30.9.2002 9:18

Akad. prof. dr. Blinc : Oddaljevanje od vrhunske znanosti

Odgovor Napisal/-a zupan »

Tole je razmišljanje akademika Blinca o stanju slovenske znanosti v četrtkovem Delu
*Oddaljevanje od vrhunske znanosti*

Delo, Čet 10.01.2008

Pri razpisu ERC (European Research Agency) za inicialne raziskave mladih znanstvenikov v letu 2007 se je Slovenija katastrofalno slabo odrezala. Med 9.000 prijavami nismo opazili niti ene prijave mladih slovenskih znanstvenikov, kaj šele, da bi prišli v ožji izbor ali celo zmagali. Če nič drugega, kaže to na pomanjkljivo vpetost naše znanosti v evropske znanstvene tokove. Ker pa je denarja za bazične raziskave pri nas vedno premalo, kaže to še na kaj več. Podobno kot njihovi vrstniki iz »nove« (beri vzhodne) Evrope je naša mlada znanstvena elita ugotovila, da v tekmi z vrstniki iz »stare« Evrope nima nobenih možnosti za uspeh. To pa pomeni, da z nivojem naše znanosti nekaj ni v redu. Pri tem je treba poudariti, da je bil razpis – ki predstavlja novo iniciativo v okviru 7. okvirnega programa EU – namenjen prodornim idejam mladih na začetku znanstvene kariere, ko se praviloma mladi težko uveljavljajo. Razpis ni bil namenjen znanstvenim »konzorcijem«, ki se prijavljajo na »vnaprej« razpisane teme EU, kot je bilo temu primer doslej in kjer je praviloma sodelovala velika evropska industrija. Namenjen je bil bazičnim raziskavam.

Ker gre za problem mlade generacije, ki predstavlja bodočo znanstveno elito in ker kakovost doktorskega študija najbolj odraža kakovost univerze, je vredno, da si zadevo pogledamo nekoliko podrobneje. Kaj je vzrok za pomanjkljivo vpetost naše znanosti v evropske znanstvene tokove in zakaj naša mlada znanstvena elita – tako kot vzhodnoevropska nasploh – ni povsem primerljiva z zahodnoevropsko, čeprav je minilo že skoraj 20 let od padca »železne zavese«? Pri tem seveda velja, da je nadarjenost približno enakomerno razporejena med »novo« in »staro« Evropo in naši mladi znanstveniki niso slabši od vrstnikov iz zahodne Evrope.
Prijave na razpis ERC je sprejemalo 20 panelov, ki so pokrivali področja od humanistike in družboslovja ter medicine pa do »trdih« znanosti – fizike, astronomije, matematike, kemije – in tehnike. Izbranih naj bi bilo 10 »zmagovalcev«, ki bi prejeli vsak do 2 milijona evrov sredstev za začetek raziskav. Pričakovali so okoli 1000 prijav, prispelo jih je 9000. Kot verjetno edini iz Slovenije sem bil član in predsednik enega od 20 ocenjevalnih panelov in sem imel priložnost pregledati vrsto raziskovalnih prijav, njihovo raven ter ocenjevalne kriterije.

Osnovna ocenjevalna kriterija sta bila kakovost in izvirnost predlaganih raziskav. Pomembni so bili tudi dosedanji raziskovalni dosežki kot dokaz kakovosti. Redkokateri projekt je bil sprejet, če predlagatelj doslej ni objavljal v vrhunskih revijah svoje stroke. Na področju naravoslovnih ved sta to reviji/ Science/ in/ Nature/. Pri teh publikacijah pa se slovenska znanost zelo slabo odreže, tako da je večina mladih slovenskih znanstvenikov spoznala, da verjetnosti za uspeh na razpisu skoraj ni. To velja še posebej zato, ker vrhunskih dosežkov, objavljenih v/ Science/ in/ Nature/, ni mogoče nadomestiti z množico objav v manj citiranih in manj uglednih revijah.
Ker podobne ugotovitve veljajo za večino držav »nove« Evrope, je pomembno najti skupni imenovalec oziroma vzrok za zaostajanje bazičnih raziskav v teh državah v primerjavi s »staro«, to je zahodno Evropo.

Očitno gre za posledice znanstvene politike. Res je, da se je težišče raziskav s »trdih« znanosti, to je fizike, astronomije, kemije, matematike, na prelomu v 21. stoletje premaknilo k bioznanostim. Res je tudi, da je zdaj težišče »trdih« znanosti na aplikativnih in ne na bazičnih raziskavah in to tako v »stari« kot »novi« Evropi. Vendar je med njima bistvena razlika. Medtem ko ima »stara« Evropa močno industrijo z velikimi raziskovalnimi laboratoriji, ki gojijo tudi vrhunske raziskave, je tega precej manj v »novi« Evropi in v Sloveniji.

Kar je dobro za zahodno Evropo, ni nujno dobro tudi za vzhodno, čeprav so kriteriji za znanstvene dosežke enaki za vse. Nekritično prenašanje vzorcev iz »stare« v »novo« Evropo in enostranska usmerjenost v »aplikativne« raziskave lahko bistveno zniža raven »vzhodne« znanosti in to na področju bazičnih kot tudi aplikativnih raziskav. Seveda je res, da so aplikativne raziskave nujne za gospodarski razvoj in dajejo bazičnim raziskavam pravi pomen. Res pa je tudi, da vse skupaj tvorijo sklenjen krog, kjer vsak element vpliva na vse ostale. Lep primer je industrijska revolucija v Evropi v 19. stoletju, ki se je začela v Angliji z odkritjem parnega stroja. To odkritje je povečalo družbeno bogastvo in omogočilo vrsto drugih odkritij, od kvantne mehanike in teorije relativnosti pa do odkritja antibiotikov in računalnikov. S povezavo bazičnih in aplikativnih raziskav je bistveno spremenila naš način življenja in družbeno bogastvo oziroma družbeni bruto produkt. Dežele, kjer industrijske revolucije ni bilo, na primer Indija in Kitajska, so bistveno zaostale in ostale revne.

Potrebno je omeniti, da slabo financiranje raziskav v »novi« Evropi ni edini in osnovni vzrok za nižjo raven znanosti. Res je, da daje »nova« Evropa na glavo prebivalca le majhen del sredstev, ki jih daje »stara« Evropa in da podobno velja za delež bruto produkta, če ga očistimo fiktivnih vlaganj v znanost – torej vlaganj, ki to niso. Osnovni vzrok je napačna raziskovalna politika, ki podpira povprečnost namesto odličnosti. Medtem ko je v ZDA in »stari« Evropi v veljavi »meritorni« sistem financiranja znanosti, ko velja le odličnost predlaganih raziskav in kot dokaz sposobnosti predlagatelja njegovi vrhunski dosežki v preteklosti in vrhunske publikacije, je v »novi« Evropi zadeva drugačna. Merila za financiranje se spreminjajo od primera do primera, da bi dobili rezultat, ki je vnaprej določen in je po mnenju uradnikov najbolj ustrezen. Odličnost raziskav je tu sekundarnega pomena. To pa pomeni, da se čedalje bolj oddaljujemo od vrhunske zahodnoevropske znanosti in da je naša vpetost v tokove evropske znanosti čedalje slabša. Če tega ne spremenimo, nas čaka usoda Indije in Kitajske v času takoj po industrijski revoluciji – to pa je zaostalost in revščina.

Akad. prof. dr. Robert Blinc
Mislim, da to, da med prijavami ni bilo Slovencev ne drži, saj sem slišal za nekaj prijav, a kolikor vem nihče, ki se je prijavljal s slovenske institucije, ni prišel v prvi krog. Od slovencev v tujini je v drugi krog prisel Jernej Ule, trenutno na Cambridgeu. Morda kdo ve se za preostale?
Drugace je statistika, ki so jo razkrili na ERC precej zanimiva. Prijav je bilo 9167, v drugi krog jih je prislo 559, grante pa jih bo dobilo cez 300. Vsak grant prinese okoli milijona evrov. Med dobitniki ni slovenske institucije, je pa zato, kolikor lahko razberem iz naslednje statistike ERC (7. stran) med dobitniki en Slovenec. Sicer je bila v absolutnih številkah po pridodobljenih grantih najuspešnejša Velika Britanija, normirano na populacijo pa Ciper.
Še to, med dobitniki je 87% tistih, ki imajo za seboj že štiri do devet let po končanju doktorata, povprečna starost dobitnikov pa je 36 let (!).

Zunaj je tudi razpis ERC Advanced Investigator Grant. Bomo videli, ali se bo Slovenija kaj bolje odrezala pri "že uveljavljenih raziskovalcih..."

Odgovori