Kvarkadabra forum

Na kratko: zanima me vaš pogled na možnosti za življenje in delo znanstvenikov oz. doktorandov v Sloveniji po koncu podiplomskega izobraževanja upoštevajoč trenutno nič kaj rožnato situacijo. Osebno sem kot nekdo, ki razmišlja o znanstveni karieri, dobil vtis, da je znanost v Sloveniji stigmatizirana, da z visokoizobraženimi nimamo kaj početi in da stvari kolikor tolikor stojijo skupaj zgolj še zaradi redkih posameznikov, ki plavajo proti toku akademskega konformizma, kjer politika in kvantiteta objav prevladujeta nad kvaliteto.

Bolj na dolgo: zanima me znanstveno-raziskovalna dejavnost, zato po zaključku dodiplomskega študija - kjer sem bil udeležen tudi v raziskovalnih projektih - razmišljam o tem, da bi vpisal doktorat. Ker so raziskovalna področja, ki me zanimajo, pri nas šibka ali neobstoječa, sem bolj ali manj prisiljen iskati inštitucije v tujini. Do sem je vse lepo in prav - problem nastane, ker si vseeno ne želim za vedno zapustiti Slovenije in povsem prekiniti stikov s tukajšnjimi prijatelji in družino: v neki točki bi se želel vrniti, svoje delo nadaljevati tu ter poskušal nekaj narediti za širšo slovensko družbo. Vendar izgleda, da so to v trenutni situaciji le pobožne želje: sredstev za znanost je vedno manj, možnosti za zaposlitev svežih doktorandov so slabe (dokler si MR še gre, potem pa si s teboj nima nihče več pomagati), dobiti mesto na inštitutu ali fakulteti je Herkulov podvig že za utečena področja - kaj šele, če je človek doktoriral iz nečesa, s čimer se pri nas ne ukvarja nihče. Resnih mednarodno usmerjenih znanstvenih inštitucij po zgledu tujine kot vem nimamo - mogoče je še najbližje temu MPŠ na IJS, vendar spet ostaja isti problem: kaj po doktoratu? Trend vedno večje komercializacije raziskovalnih inštitucij, ki iz znanstvenikov želi narediti le servisne eksperte za npr. - če trivializiram - bolj trpežne lake za nohte, ne pomaga.

V tujini se vedno kot odgovor ponuja industrijo - vendar kakšno industrijo imamo v Sloveniji? Resnično raziskovalno dejavnost lahko iščemo z mikroskopom - raziskovalni oddelki so skoraj povsod dojeti kot strošek in nepotrebni; mišljenje se outsourca v tujino, pri nas pa po mojih izkušnjah prevladuje fevdalno-obrtniška, anti-intelektualna miselnost distributerstva in trgovine, kjer je vsakršno početje, ki ne vodi v kratkoročni dobiček, opredeljeno kot nesmiselno. Opažam, da je za veliko večino služb odveč že stara univerzitetna diploma. V teoriji se človek lahko sicer loti ustanavljanja lastnega podjetja. Vendar če ne dela ravno mobilnih aplikacij, spet trči ob zid, saj za resne stvari potrebuješ finance, kritično maso ustrezno usposobljenih ljudi in nasploh ugodno družbeno klimo, ki pa je pri nas ne zaznavam. No, morda se motim in ne vidim situacije dovolje trezno. Za nekatera znanstvena področja nas nekoliko rešuje ponudba sosednje Avstrije, vendar je za večino dejavnosti treba pogledati bolj severno, na npr. Dunaj ali v München - kraja, ki sta preveč oddaljena, da bi človek z družino živel v Sloveniji, istočasno pa bil dnevni znanstveni delavec tam.

Kaj torej lahko stori mlad človek, ki ga zanima specifično znanstveno področje, bi želel delovati v Slovenij, a se po dokoratu znajde ali na cesti ali v tujini? Je to lažna dilema? V resnici ni tako slabo, kot se zdi? Kakšne osebne zgodbe?

Hvala za morebitna mnenja.

Seveda se ti splača doktorirati. V tujini še bolje kot v Sloveniji.
Seveda ni lahko z zaposlitvijo, a brez doktorata je težje.
Z zaposlitvijo je trenutno težko v Sloveniji, v tujini zaposlitev ni poseben problem.
Pravo vprašanje ni, ali doktorirati ali ne - temveč, ali ostati v Sloveniji ali pa se izseliti: če boš namreč v tujini konstantno živel dlje časa, boš tam tudi ostal.

V resnici je še slabše kot se zdi in sliši. V Sloveniji si z doktoratom enostavno predraga delovna sila. Morda te bodo povabili na razgovor, ampak potem te bodo vprašali, zakaj si pripravljen s toliko šole delati nekaj, za kar bi bila potrebna nižja izobrazba in takoj za tem, če bi bil pripravljen delati za toliko, kolikor dajo nekomu s srednjo šolo. Zelo majhna verjetnost pa je, da te bodo dejansko vzeli potem v službo. Drugače pa je stanje v SLoveniji takšno, da imaš z doktoratom največ možnosti za zaposlitev na faksu kjer si študirat, torej, da si državo ogromno stal, da ti bo lahko do konca življenja dajala plačo zato, ker boš učil. Torej je v Sloveniji škoda, da sploh izobražujemo tak kader, ker je izključno samo za minus. Drugače pa, če imaš doktorat, ali si se v naprej kaj dogovoril, ali pa pojdi v tujino.

Skoraj nemogoče je dobiti zaposlitev v Sloveniji s takšno izobrazbo, predvsem je problem ker se takšen kader ne "potrebuje". Problem je tudi v tem, da starejši prfoksi, ki izpolnjujejo pogoje ne upokojijo in cuzajo fajno plačo do onemoglosti. Tudi če pogledaš zavod za zaposlovanje za takšno izobrazbo praktično ni razpisanih delovnih mest, če pa so že so pa objavljena 2-3 dni ker je že itak naprej vse zmenjeno... Skratka ena izmed rešitev je v tem, da se naredi neka meja recimo 58 let in se vse upokoji in da mladim službe in ne bo nekih velikih izgub za državo.. Zakaj? Preprosto zato ker mladi bodo imeli 3 krat manjše plače ko ti fosili in še njihova penzija ne bo tako visoka... Vse se da če se hoče samo potrebno je zakone mal spremenit in nekaj naredit v tej smeri... To je ena izmed rešitev po mojem mnenju....

Meja 58 let za obvezno upokojitev rednih profesorjev je prezgodnja, bi pa bila npr. meja 65 let primerna (primer Nemčije). Je pa v splošnem predlog obveznega upokojevanja pri takšni starosti za celotno populacijo utopičen, na kar kaže dejstvo, da se v vseh razvitih državah starostna meja upokojevanja neprestano viša.

shrink napisal/-a:Meja 58 let za obvezno upokojitev rednih profesorjev je prezgodnja, bi pa bila npr. meja 65 let primerna (primer Nemčije). Je pa v splošnem predlog obveznega upokojevanja pri takšni starosti za celotno populacijo utopičen, na kar kaže dejstvo, da se v vseh razvitih državah starostna meja upokojevanja neprestano viša.

Morda bo tole kaj pomagalo:

Ustavno sodišče je v zadevi št. U-I-22/94 z dne 25. 5. 1995 razveljavilo starostno mejo o upokojevanju rednih univerzitetnih profesorjev pri 65 letih. Izrecno je zapisalo, da »urejanje vprašanja, ali in v katerih primerih zaradi posebnih razlogov visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, ki so že dopolnili pogoje za pridobitev pravice do polne starostne pokojnine, nadaljujejo z delovnim razmerjem, sodi v okvir avtonomije univerze in visokih šol.«
Za to stališče pravi Franc Testen v Komentarju Ustave RS, da ne pomeni nič manj kot zavezo za zakonodajalca, da tega vprašanja ne sme urejati, ker sodi v polje univerzitetne avtonomije!

vojko napisal/-a:

shrink napisal/-a:Meja 58 let za obvezno upokojitev rednih profesorjev je prezgodnja, bi pa bila npr. meja 65 let primerna (primer Nemčije). Je pa v splošnem predlog obveznega upokojevanja pri takšni starosti za celotno populacijo utopičen, na kar kaže dejstvo, da se v vseh razvitih državah starostna meja upokojevanja neprestano viša.

Morda bo tole kaj pomagalo:

Ustavno sodišče je v zadevi št. U-I-22/94 z dne 25. 5. 1995 razveljavilo starostno mejo o upokojevanju rednih univerzitetnih profesorjev pri 65 letih. Izrecno je zapisalo, da »urejanje vprašanja, ali in v katerih primerih zaradi posebnih razlogov visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, ki so že dopolnili pogoje za pridobitev pravice do polne starostne pokojnine, nadaljujejo z delovnim razmerjem, sodi v okvir avtonomije univerze in visokih šol.«
Za to stališče pravi Franc Testen v Komentarju Ustave RS, da ne pomeni nič manj kot zavezo za zakonodajalca, da tega vprašanja ne sme urejati, ker sodi v polje univerzitetne avtonomije!

Seveda: univerze pri nas bi lahko to uredile avtonomno s statutom ali pravilniki.

Malce ste me narobe razumeli kako sem mislil glede upokojitve pri 58 letih... starostna meja v sloveniji sedaj je 62 če se ne motim. Jaz pa predlagam da zaradi tega ker je sedaj toliko brezposelnih naredijo izjemo in vse upokojijo nad 58. Tudi profesorje! Te pa sploh brez pardona... dovolj je mladih asistentov, ki imajo boljše znanje itd. To bi mladim zelo olajšalo iskanje zaposlitve saj bi bilo prostih delovnih mest zelo veliko... še vseno sem mnenja da je oseba ki je nad 58 let dosti dražja od mladega za državo in če se jih upokoji bo cena tam tam... Nevem no moje mnenje je pač takšno mogoč je čisto mim mogoč pa tudi ne...

Tista meja ne pomeni obveznega upokojevanja, ampak izpolnjevanje minimalnega pogoja: kdor želi, lahko dela še naprej, kar mu celo prinaša bonuse.

Kar se tiče prisilnega upokojevanja starih rednih profesorjev, ki bi sprostilo mesta za mlade, pa v premislek samo tole: za temi starimi profesorji čakajo v vrsti mlajši redni profesorji, izredni profesorji in docenti in zato bi ti prevzeli njihove obveznosti, mladi asistenti pa bi bržkone ostali na istem (še posebej glede na določila ZUJF-a o zmanjševanju št. zaposlenih). V zvezi z državnimi univerzami vidim edino možnost v spremembi kadrovskega sistema.

Kar se tiče predloga splošnega upokojevanja pri 58 letih, pa sem že dejal: v razvitih državah gre trend k zviševanju upokojitvene starosti in razlogi za to so zelo jasni - vzdržnost pokojninske blagajne.

marko88 napisal/-a:Malce ste me narobe razumeli kako sem mislil glede upokojitve pri 58 letih... starostna meja v sloveniji sedaj je 62 če se ne motim. Jaz pa predlagam da zaradi tega ker je sedaj toliko brezposelnih naredijo izjemo in vse upokojijo nad 58. Tudi profesorje! Te pa sploh brez pardona... dovolj je mladih asistentov, ki imajo boljše znanje itd. To bi mladim zelo olajšalo iskanje zaposlitve saj bi bilo prostih delovnih mest zelo veliko... še vseno sem mnenja da je oseba ki je nad 58 let dosti dražja od mladega za državo in če se jih upokoji bo cena tam tam... Nevem no moje mnenje je pač takšno mogoč je čisto mim mogoč pa tudi ne...

Najceneje bi bilo seveda zamenjati ostarele profesorje z računalniki...
Ti ne jedo, ne pijejo, nimajo bolniških in ne dobijo penzije, pa tudi v sindikatu niso...
Kaj je že definicija welfare-state?

Če se starejše predčasno upokoji, morajo mladi namesto njih delati in jim povrhu še plačevati pokojnine, kar se ne splača. Če pa se jih prisili delati v pozno starost, potem za mlade ni dela in propadajo. Država je ugotovila, da so z ljudmi itak samo stroški in bi bilo najbolj gospodarno, če gredo vsi v tujino, prazne hiše pa se proda.

Zdej se je "baje" najdlo podjetje v Sloveniji, ki bo rešilo problem zaposlitev, ki bo zaposlili več kot 300.000 delavcev po celi Sloveniji Prihajajo pa iz štajerske, ko so dali pa ven razpiz so pa razpisali samo 2 delovni mesti. Drugače je pa kar katastrofa glede trga dela v Sloveniji, iščejo se samo tehnični kadri, kot so varilec, ključavničar, električar ipd... skratka tehnična znanja.

Goofy napisal/-a:Zdej se je "baje" najdlo podjetje v Sloveniji, ki bo rešilo problem zaposlitev, ki bo zaposlili več kot 300.000 delavcev po celi Sloveniji Prihajajo pa iz štajerske, ko so dali pa ven razpiz so pa razpisali samo 2 delovni mesti. Drugače je pa kar katastrofa glede trga dela v Sloveniji, iščejo se samo tehnični kadri, kot so varilec, ključavničar, električar ipd... skratka tehnična znanja.

Ja, težko se bo 'najdlo' zaposlitev za take, ki prihajajo celo iz 'štajerske', pa četudi 'so dali ven razpiz' za 'samo 2 delovni mesti'.

So namreč polpismeni...

xor128 napisal/-a:Na kratko: zanima me vaš pogled na možnosti za življenje in delo znanstvenikov oz. doktorandov v Sloveniji po koncu podiplomskega izobraževanja upoštevajoč trenutno nič kaj rožnato situacijo. Osebno sem kot nekdo, ki razmišlja o znanstveni karieri, dobil vtis, da je znanost v Sloveniji stigmatizirana, da z visokoizobraženimi nimamo kaj početi in da stvari kolikor tolikor stojijo skupaj zgolj še zaradi redkih posameznikov, ki plavajo proti toku akademskega konformizma, kjer politika in kvantiteta objav prevladujeta nad kvaliteto.

Bolj na dolgo: zanima me znanstveno-raziskovalna dejavnost, zato po zaključku dodiplomskega študija - kjer sem bil udeležen tudi v raziskovalnih projektih - razmišljam o tem, da bi vpisal doktorat. Ker so raziskovalna področja, ki me zanimajo, pri nas šibka ali neobstoječa, sem bolj ali manj prisiljen iskati inštitucije v tujini. Do sem je vse lepo in prav - problem nastane, ker si vseeno ne želim za vedno zapustiti Slovenije in povsem prekiniti stikov s tukajšnjimi prijatelji in družino: v neki točki bi se želel vrniti, svoje delo nadaljevati tu ter poskušal nekaj narediti za širšo slovensko družbo. Vendar izgleda, da so to v trenutni situaciji le pobožne želje: sredstev za znanost je vedno manj, možnosti za zaposlitev svežih doktorandov so slabe (dokler si MR še gre, potem pa si s teboj nima nihče več pomagati), dobiti mesto na inštitutu ali fakulteti je Herkulov podvig že za utečena področja - kaj šele, če je človek doktoriral iz nečesa, s čimer se pri nas ne ukvarja nihče. Resnih mednarodno usmerjenih znanstvenih inštitucij po zgledu tujine kot vem nimamo - mogoče je še najbližje temu MPŠ na IJS, vendar spet ostaja isti problem: kaj po doktoratu? Trend vedno večje komercializacije raziskovalnih inštitucij, ki iz znanstvenikov želi narediti le servisne eksperte za npr. - če trivializiram - bolj trpežne lake za nohte, ne pomaga.

V tujini se vedno kot odgovor ponuja industrijo - vendar kakšno industrijo imamo v Sloveniji? Resnično raziskovalno dejavnost lahko iščemo z mikroskopom - raziskovalni oddelki so skoraj povsod dojeti kot strošek in nepotrebni; mišljenje se outsourca v tujino, pri nas pa po mojih izkušnjah prevladuje fevdalno-obrtniška, anti-intelektualna miselnost distributerstva in trgovine, kjer je vsakršno početje, ki ne vodi v kratkoročni dobiček, opredeljeno kot nesmiselno. Opažam, da je za veliko večino služb odveč že stara univerzitetna diploma. V teoriji se človek lahko sicer loti ustanavljanja lastnega podjetja. Vendar če ne dela ravno mobilnih aplikacij, spet trči ob zid, saj za resne stvari potrebuješ finance, kritično maso ustrezno usposobljenih ljudi in nasploh ugodno družbeno klimo, ki pa je pri nas ne zaznavam. No, morda se motim in ne vidim situacije dovolje trezno. Za nekatera znanstvena področja nas nekoliko rešuje ponudba sosednje Avstrije, vendar je za večino dejavnosti treba pogledati bolj severno, na npr. Dunaj ali v München - kraja, ki sta preveč oddaljena, da bi človek z družino živel v Sloveniji, istočasno pa bil dnevni znanstveni delavec tam.

Kaj torej lahko stori mlad človek, ki ga zanima specifično znanstveno področje, bi želel delovati v Slovenij, a se po dokoratu znajde ali na cesti ali v tujini? Je to lažna dilema? V resnici ni tako slabo, kot se zdi? Kakšne osebne zgodbe?

Hvala za morebitna mnenja.

Jaz ti predlagam, da se držiš svojega področja, magisterij se pa tudi vse konča, kjer še nekako vedo kaj delajo. Osebno pa tako ali tako noben ne ve kaj dosti.