Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
... v kateri bi naj bila moja vera, ovira do spoznanja tvoje resnice.
Ne obstaja moja resnica.
Res je, obstaja pa tvoja vera, ki jo poimenuješ verjetje.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Ne pozabi, naše znanje bazira na domnevah in se mora prav zato nenehno potrjevati, pri tem potrjevanju domneve ostanejo še zmeraj domneve.
Nisva govorila o resnici?
Ne, sam govorim o skladnosti.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Roman napisal/-a:Če govoriš o ujemanju (skladnosti), moraš predpostaviti resnico.
Resnica ni nujna, nujna je poštenost, doslednost.
Brez resnice vse drugo nima smisla.
Res, boš pojasnil, kaj je resnica in kako to, da je temelj smisla?
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Dogajanje je vendar neodvisno od interpretacije.
Resnica je neodvisna od interpretacije.
Kar ostane je dogajanje in resnica vendar manjka mi
zavedanje dogajanja, kar pa ni nič drugega kot interpretacija dogajanja in ker nam včasih uspe napovedati
dogajanje v prihodnosti, ki se kreira, je zaznati skladnost naše interpretacije z dogajanjem.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Referenca je soodvisna povezanost med interpretacijo in dogajanjem.
Mislim, da kompliciraš.
Bil bi vesel, če lahko poenostaviš.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
"Brijem vse tiste može iz mesta in samo tiste može, ki se ne brijejo sami." Kdo potem brije brivca?"
Protislovja niso resnična, so primeri trditev, ki zanikajo sebe. Z njimi ni mogoče ničesar dokazovati.
Protislovja so posledica našega dojemanja, posledica interpretacije dogajanja, še posebej tole zgornje "
o brivcu", ki pokaže, da logika ni popolna in pripelje do protislovji, torej slepe ulice ali bolje, do zanke iz katere ni izhoda.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Torej, zmeraj smo nekaj in zmeraj sočasno nekaj nismo.
Nepomembno. Nihče ni zobna vila.
Veš, bil sem tudi zobna vila, ti nisi?
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Prav, mogoče malce razmisliš in poveš kaj materije je in kaj jo loči od česa, če je ločitev sploh mogoča?
Nekatere stvari je težko definirati, pa to ne pomeni, da jih ni, da ne vemo, o čem govorimo, ali da nastanejo kasneje.
Vidiš, zato pa potrebujemo zgodbe, definicije namreč uničijo bistvo še preden se je zgodba začela. Definicije zmeraj stojijo pred zgodbo in njihovo sprejetje in razumevanje je potreben pogoj za sprejemanje zgodbe.
Roman napisal/-a:
Kdaj? S pojavom besede? Še dobro, da nisi vprašal po definiciji časa ali prostora.
Lahko bi, samo čas in prostor, ki ga doživljamo, je povsem drugačen od matematičnega prostor-časa, a ne?
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Roman napisal/-a:Čisto preprosto: Kar se v tem trenutku zgodi, je v naslednjem trenutku že preteklost, ki ji je sedanji trenutek ustvaril.
Aja, kako trenutek?
Kako trenutek? Saj sploh ni važno, ali gre za delec sekunde ali za leta.
Mogoče res, vendar potem ne moreš več govoriti o trenutkih, temveč samo o dogajanju, če namreč ne določiš enote za opazovanje dogajanja, ne moreš več ločiti sedanjosti od preteklosti.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Vsekakor imam možnost misliti drugače; kar sem mislil v preteklosti, ni nujno, da tudi danes tako mislim.
Pa lahko danes drugače misliš? Namreč drugače kot danes? Oziroma drugače: ali bi danes lahko drugače mislil kot misliš?
Če domnevaš, da lahko misliš poljubno drugače, to seveda ni mogoče, struktura, ki omogoča mišljenje je stabilna, vendar ni rigidna, je namreč plastična in omogoča spremembe oz. prilagajanje. Mimogrede, danes je enota za trenutek, se spomniš: "Danes sem, ker včeraj nisem bil. "
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Se tebi to ne dogaja?
Kaj misliš?
Mislim, na spremembo stališč, recimo na trenutke, ko ugotoviš, kako enostavno je, če razumeš?
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Doživljanje, življenje je torej zavajajoče, subjektivnost je torej ovira pri spoznavanju zunanjega okolja, okolja v katerem se je življenje dejansko razvilo in kjer je razvoj življenja pripeljal do pojava subjektivnosti in celo do zavedanja subjektivnosti, saj se hecaš, a ne?
Kaj moram res spet potegniti iz klobuka optične iluzije?
Ne ni potrebno, možgani kreirajo sedanjost in je ne odslikavajo, s tem kreirajo tudi preteklost.
Kreiranje pomeni, da možgani dodajo nekaj, čeprav trenutno/pravkar niso sprejeli signala iz zunanjega okolja in če to počno v sedanjosti, kaj šele počno z preteklostjo.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Ne ravno, simboli imajo dogovorjen pomen, ki smo jim ga predpisali in simboli so na nek način lastni naši vrsti.
Hm, kdo na primer se je s kom dogovoril o pomenu simbola 3?
Veš, da ne vem, samo dogovor je tako uspešen, da njegov pomen, poučujemo v vseh šolah po svetu.
