Volume I: mainly mechanics, radiation and heat
Volume II: mainly electromagnetism and matter
Volume III: quantum mechanics
http://www.feynmanlectures.caltech.edu/
The Feynman Lectures on Physics
Re: The Feynman Lectures on Physics
V Epilogu pravi, da od te razlage ni kaj dosti koristi, razen v primerih, ko je praktično odveč. Ali to drži?
Re: The Feynman Lectures on Physics
Mogoče bi na to bolje odgovoril kakšen boljši poznavalec Feynmana, mogoče shrink, ampak kot to sam razumem, in se s tem fizikom strinjam, gre za to, da predavanja sama kot taka še ne "naredijo" fizika. Pri študentih, ki so dejansko talentirani, torej razumejo "bit" te vede, znajo biti resnično povsem odveč. In ravno ti talentirani, brez da bi poznali nek razlog za to njihovo talentiranost, no saj ga tako ni, prinesejo tej vedi največ. Vzemiva za primer Einsteina. Težko bi rekli, da so njegove brilijantne ideje plod univerzitetnih predavanj. Pri njemu, tako kot pri drugih je šlo za, kot so že Stari rekli, zor. Enostavno se je spraševal o določenih naravnih fenomenih, gnala ga je neka iskra, da razume določene pojave. Formalna izobrazba mu je bila v pomoč le toliko, da je lahko te svoje ideje formaliziral, jih spravil v enačbe, ki na sila preprost način razložijo zelo kompleksno dinamiko narave.
Re: The Feynman Lectures on Physics
V predgovoru omenja, da je skušal zadovoljiti tako tiste brihtne navdušence, ki so bili lačni novih spoznanj takratne fizike in so imeli namen nadaljevati študij fizike, kot tudi one manj zahtevne, za katere je bila fizika le pomožni predmet pri študiju kemije in elektrotehnike (ali so torej eni in drugi poslušali ista predavanja?). Lahko bi potem veljalo, da je bila razlaga osnovnih poglavij nepotrebna za tiste prve, razlaga zahtevnejših pa nekoristna za one druge.
Re: The Feynman Lectures on Physics
Sem prebral predgovor in je za vse tri sklope predavanj enak. Bega me, da bi freshman-i že v dveh letih poslušali predavanja iz kvantne mehanike. Kolikor sem jih preletel, so vendarle zelo zahtevna. Torej terjajo neko predznanje. Moram pa priznati, da mi ameriški način izobraževanja in podajanja lekcij ni znan. Verjetno je povsem možno, da tudi elektrtehniki in kemiki lahko poslušajo predavanja iz fizike namenjena študentom fizike, ampak se mi zdi nivo Feynamanovih lekcij vendarle previsok za dodiplomski študij elektrotehnike in kemije. Mislim seveda na kvantno mehaniko.
Re: The Feynman Lectures on Physics
Ta predavanja obsegajo dveletni program predavanj osnov iz fizike, ki jih je imel Feynman 1961/62 in 1962/63. Nedvomno so bila razdeljena na več predmetov (sklopov) in tiste na začetku (v 1. letniku) - npr. pod standardno oznako "Physics 101" - so poslušali vsi bruci, ki so vpisali naravoslovno-tehnične predmetnike. Ostale sklope (tudi kvantno mehaniko na koncu) so poslušali večinoma tisti, ki so šli proti "major" iz fizike.
Sama Feynmanova predavanja so precej netradicionalna, zato za bruce niso vselej primerna, predstavljajo pa dodano vrednost za tiste, ki so osnove že drugače osvojili, si jih pa želijo še v drugačni (Feynmanovi) luči, ki se nekaterih fizikalnih konceptov loti na naravnost impresiven način.
Kar se tiče same zahtevnosti kvantne mehanike: osnove kvantne fizike se na študiju fizike (govorim za program pred Bolonjo) podajajo že v 2. letniku (Fizika 2), v 3. letniku pa je (bil) obvezen predmet Kvantna mehanika 1. Skratka: Kvantna mehanika je standard na dodiplomskih študijih fizike pri nas in po svetu, jo pa v okrnjeni osnovi obravnavajo še kje (recimo na študiju elektrotehnike ali na pedagoški fakulteti na programu šolanja učiteljev fizike).
Glede samega Einsteina je res, da je večinoma "šprical" predavanja, a na nekatera (predvsem iz matematike) je rad hodil in v spominih posebej omenja predavanja iz diferencialne geometrije, ki so mu bila v veliko pomoč pri formuliranju splošne relativnosti. Ne glede na to, je Einstein bil šolan fizik (vsaj v sedanjem pomenu besede) in je vseeno (tako ali drugače - tudi s pomočjo zapiskov ostalih; recimo Grossmanna) moral naštudirati predpisani program, če je želel opraviti izpite. Je pa res, da je dosti tudi samostojno (ali z Milevo) študiral področja, ki niso bila v programu študija. V vsakem primeru pa je popularni opis, da je "patentni uradnik izumil teorijo relativnosti", do Einsteina najmanj podcenjujoč: kot diplomant si je želel asistentskega mesta na univerzi, a ga ni dobil, ker je bil zaradi svojega značaja pogosto nepriljubljen pri profesorjih ali celo v sporu z njimi. Skratka: Že po takratnih standardih je bil namreč daleč od formalno neizobraženega samouka, kot ga radi do neke mere popularno predstavljajo.
Sama Feynmanova predavanja so precej netradicionalna, zato za bruce niso vselej primerna, predstavljajo pa dodano vrednost za tiste, ki so osnove že drugače osvojili, si jih pa želijo še v drugačni (Feynmanovi) luči, ki se nekaterih fizikalnih konceptov loti na naravnost impresiven način.
Kar se tiče same zahtevnosti kvantne mehanike: osnove kvantne fizike se na študiju fizike (govorim za program pred Bolonjo) podajajo že v 2. letniku (Fizika 2), v 3. letniku pa je (bil) obvezen predmet Kvantna mehanika 1. Skratka: Kvantna mehanika je standard na dodiplomskih študijih fizike pri nas in po svetu, jo pa v okrnjeni osnovi obravnavajo še kje (recimo na študiju elektrotehnike ali na pedagoški fakulteti na programu šolanja učiteljev fizike).
Glede samega Einsteina je res, da je večinoma "šprical" predavanja, a na nekatera (predvsem iz matematike) je rad hodil in v spominih posebej omenja predavanja iz diferencialne geometrije, ki so mu bila v veliko pomoč pri formuliranju splošne relativnosti. Ne glede na to, je Einstein bil šolan fizik (vsaj v sedanjem pomenu besede) in je vseeno (tako ali drugače - tudi s pomočjo zapiskov ostalih; recimo Grossmanna) moral naštudirati predpisani program, če je želel opraviti izpite. Je pa res, da je dosti tudi samostojno (ali z Milevo) študiral področja, ki niso bila v programu študija. V vsakem primeru pa je popularni opis, da je "patentni uradnik izumil teorijo relativnosti", do Einsteina najmanj podcenjujoč: kot diplomant si je želel asistentskega mesta na univerzi, a ga ni dobil, ker je bil zaradi svojega značaja pogosto nepriljubljen pri profesorjih ali celo v sporu z njimi. Skratka: Že po takratnih standardih je bil namreč daleč od formalno neizobraženega samouka, kot ga radi do neke mere popularno predstavljajo.