Bigotry, Fundamentalism and Neo Atheism in the Media

Predstavi spletno stran, ki te je navdušila!
Odgovori
derik
Prispevkov: 2042
Pridružen: 6.3.2010 9:04

Re: Bigotry, Fundamentalism and Neo Atheism in the Media

Odgovor Napisal/-a derik » 21.1.2016 15:39

Rock, zakaj ti v svojih prispevkih uporabljaš različne dikcije? A vas je to več, Rockov?

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Bigotry, Fundamentalism and Neo Atheism in the Media

Odgovor Napisal/-a Rock » 21.1.2016 18:22

derik napisal/-a:Rock, zakaj ti v svojih prispevkih uporabljaš različne dikcije?
Te to moti?
In v čem vidiš različnost?
A vas je to več, Rockov?
Odgovor pozna shrink.

derik
Prispevkov: 2042
Pridružen: 6.3.2010 9:04

Re: Bigotry, Fundamentalism and Neo Atheism in the Media

Odgovor Napisal/-a derik » 21.1.2016 18:46

Rock napisal/-a:
derik napisal/-a:Rock, zakaj ti v svojih prispevkih uporabljaš različne dikcije?
Te to moti?
In v čem vidiš različnost?
A vas je to več, Rockov?
Me ne moti, ker se zelo malo pogovarjava. Prvi Rock ima težave s slovenščino, drugi pa jo tekoče obvlada. Pa tudi stil izražanja je različen. Po svoje zanimivo, a me več kot toliko res ne zanima.

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Bigotry, Fundamentalism and Neo Atheism in the Media

Odgovor Napisal/-a Rock » 21.1.2016 18:52

derik napisal/-a:
Rock napisal/-a:
derik napisal/-a:Rock, zakaj ti v svojih prispevkih uporabljaš različne dikcije?
Te to moti?
In v čem vidiš različnost?
A vas je to več, Rockov?
Me ne moti, ker se zelo malo pogovarjava. Prvi Rock ima težave s slovenščino, drugi pa jo tekoče obvlada. Pa tudi stil izražanja je različen. Po svoje zanimivo, a me več kot toliko res ne zanima.
Ker jaz razlike ne vidim (gramatika, stilistika), boš moral substancirati. (Hočem 'obogatiti' slovensko besedišče.)

Roman
Prispevkov: 5546
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Bigotry, Fundamentalism and Neo Atheism in the Media

Odgovor Napisal/-a Roman » 22.1.2016 7:10

Rock napisal/-a:
Roman napisal/-a:Pravo se tiče politične svobode (in jo seveda omejuje), ne osebne.
Od kod si pa vzel to bizarno in napačno idejo ? (V 2. poglavju Ustave RS je vrsta členov, ki se direktno tičejo raznih aspektov človekove svobode: osebne, politične, mišljenjske, itd.)
Bizarno je, da mora ustava izrecno dovoljevati osebno-mišljenjsko svobodo. Kakor da bi pisalo: človek ima pravico dihati. Zato tega nisem upošteval. Vse drugo se tiče politične svobode oziroma njenega omejevanja.
Se strinjaš, da bi bil omejen najmanj z enako svobodo sočloveka?
Seveda, ampak to je že politična nesvoboda.
Glede nagonov velja morda za živali.
Seveda. Človek je žival. Morda je kak njegov nagon slabše izražen, kak morda celo bolj poudarjen, ampak nagone ima.
Se pa strinjam, da je 'moderna vzgoja' napačno usmerjena.
Če imaš v mislih permisivno vzgojo, se popolnoma strinjam.
Človek se lahko odloči za smrt (kamikaze, islamski terorist-samomorilec, vojak-prostovoljec se odloči za akcijo, budistični menih se zažge, dr. J. Rugelj se je odločil za samomor s stradanjem [v Avstriji], [običajen] samomor).
Samomor je izhod iz hude stiske, nikoli ne gre za svobodno odločitev. Vojaške in teroristične samomorilce so poveljniki prepričali, da delajo dobro (dolžnost časti je višek nasilnosti) in da bodo na onem sveti izdatno nagrajeni. Budistični menih kloni pod težo njegove oziroma okoliške ideologije.
Dalje, po 6.4.1941 se je kdo odločil za 'partizane', 'domobrance', za Nemce, za nevtralnost, za vojno dobičkarstvo.
Iz okoliščin, v katerih se je znašel posameznik, večinoma ni bilo jasno (v bustvu še danes ni), katera odločitev je prava. Žal v takih razmerah priplavajo na površje defektni značaji. Ampak kljub vsemu pri teh odločitvah ne gre za svobodo.
Če je kriterij objektiven: oseba morda nima potrebnega znanja; a če bi ga imela, bi se odločila drugače.
To tudi trdim. Odločitev je posledica presoje o posledicah te odločitve. Lahko je napačna, a v nobenem primeru ni svobodna.
Toda tudi če o nesvobodi govoriš zato, ker vsaka subjektivna zaznava determinira odločitev, je človek še vedno svoboden: mogel bi ravnati drugače.
To bi bilo treba dokazati. Jaz trdim, da ne more ravnati drugače.
Zato je država/oblast zelo zainteresirana za šolstvo.
:?:
Tudi naključje je povzročeno (o tem sva že razpravljala, in se nisva zedinila).
Ja, pogosto se ponavljava. Če je povzročeno, ne more biti naključno. Pri metu kocke na primer je od začetnih pogojev (torej vzrokov) odvisen izid. Naključnost (da je možnih šest enako verjetnih izidov) je samo z drugimi besedami povedano, da nismo sposobni izmeriti začetnih pogojev. Če se začetni pogoji ne bi spreminjali, bi bil izid pri vsakem metu enak.
Najmanj, kar lahko na koncu rečemo: človek ima svobodno izbiro.
Ne. Začne se s postavljanjem pred vrstniki (to ni nič svobodnega) ali radovednostjo (to tudi ne), konča se z odvisnostjo, ki odpravi še tisto teoretično količino svobode, karkoli bi to že bilo. Fraza "ne morem" je skoraj popoln dokaz za nesvobodo. In če se odločiš za prenehanje odvisnosti, je vzrok za to vse kaj drugega (recimo skrb ali strah), ne pa svoboda.
Kaj meniš z 'naravnim zakonom'?
Lastnost materije, prostora, časa, v skladu s katerim se ti spreminjajo.
Napisal si "nastal", torej vesolje ni od vekomaj, temveč je nastalo, ni pa bilo ustvarjeno?
Filozofsko gledano sta za vesolje dve možnosti: ima začetek ali pa ga nima. Če ga nima, je večno. Če ga ima, je nastalo iz nič ali iz česa drugega. Če je nastalo iz česa drugega, torej iz nečesa, kar ni vesolje, je predpostavka vprašljiva, saj je vesolje definirano kot vse, kar je. Tistega drugega torej ne more biti. Če je nastalo iz nič, se hipotetično lahko vprašamo, ali je bilo ustvarjeno (povzročeno) ali pa je nastalo samo od sebe, nepovzročeno. Dokončnih odgovorov seveda nimamo, fizikalni pojavi pa že danes dajejo slutiti, kje se odgovori skrivajo.
V čem je razlika med nastati-ustvariti?
Ustvariti predpostavlja stvarnika, nastati ga ne.
Kaj je bistvo mogočne determiniranosti, da se razlikuje od usode?
Bistvo je, da je dogodki odvijajo na en sam način in ne drugače, vendar ni nikogar, ki bi določil: tako se bo zgodilo.

floko2
Prispevkov: 101
Pridružen: 21.10.2010 14:52

Re: Bigotry, Fundamentalism and Neo Atheism in the Media

Odgovor Napisal/-a floko2 » 22.1.2016 7:21

Roman, ti dejansko argumentiraš z verskim fundamentalistom o svobodni volji, človeku kot žival, ter nastankom vesolja? Haha.. :D

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Bigotry, Fundamentalism and Neo Atheism in the Media

Odgovor Napisal/-a Rock » 22.1.2016 18:00

Roman napisal/-a:
Rock napisal/-a:
Roman napisal/-a:Pravo se tiče politične svobode (in jo seveda omejuje), ne osebne.
Od kod si pa vzel to bizarno in napačno idejo ? (V 2. poglavju Ustave RS je vrsta členov, ki se direktno tičejo raznih aspektov človekove svobode: osebne, politične, mišljenjske, itd.)
Bizarno je, da mora ustava izrecno dovoljevati osebno-mišljenjsko svobodo. Kakor da bi pisalo: človek ima pravico dihati. Zato tega nisem upošteval. Vse drugo se tiče politične svobode oziroma njenega omejevanja.
Se strinjaš, da bi bil omejen najmanj z enako svobodo sočloveka?
Seveda, ampak to je že politična nesvoboda.
Zgleda, da 'politiko' razumeš zelo široko.
Jaz jo bom omejil na 'polis', in ker danes živimo v 'državah', se zato politka nanaša na 'zadeve države' (bo država monarhija ali republika; bo oblast enakomerno porazdeljena ali bo kateri organ favoriziran; razmerje posameznika do države; velja za občine dvotirnost ali lokalna samouprava; koliko iz drž. proračuna dobi znanost, šolstvo, gospodarstvo, oborožene sile).
Ostane torej posameznik, in njegov odnos do drugega človeka, in do oblasti.
Govorimo o 'fizični svobodi' (v času SFRJ je človek lahko potoval v drug kraj, se zaposlil v poljubnem kraju, in je 'celo' smel potovati v drugo državo; v SZ v istem obdobju ni bilo tako v nobenem od navedenih aspektov) in 'mišljenjski svobodi' (ki je podlaga za svobodo govora, tiska, združevanja, ...) in politični svobodi (volilna pravica, politične stranke).
Država ne dopušča dihanja. (Področje naravnih zakonitosti ni predmet pravnih predpisov.)
Glede nagonov velja morda za živali.
---------------
Seveda. Človek je žival. Morda je kak njegov nagon slabše izražen, kak morda celo bolj poudarjen, ampak nagone ima.
In značilno je, da človek more kontrolirati nagone. (In ker ima tudi kognitivne sposobnosti, bi si v 'veljavni' taksonomiji zaslužil posebno 'kraljestvo'.)
Človek se lahko odloči za smrt (kamikaze, islamski terorist-samomorilec, vojak-prostovoljec se odloči za akcijo, budistični menih se zažge, dr. J. Rugelj se je odločil za samomor s stradanjem [v Avstriji], [običajen] samomor).
---------------
Samomor je izhod iz hude stiske, nikoli ne gre za svobodno odločitev.
Tu si sam navedel okoliščino, zaradi katere sem podal primere.
Namreč, v isti (težavni) situaciji bosta dva človeka (lahko) ravnala povsem drugače.
Dalje, po 6.4.1941 se je kdo odločil za 'partizane', 'domobrance', za Nemce, za nevtralnost, za vojno dobičkarstvo.
----------------
Iz okoliščin, v katerih se je znašel posameznik, večinoma ni bilo jasno (v bustvu še danes ni), katera odločitev je prava. Žal v takih razmerah priplavajo na površje defektni značaji. Ampak kljub vsemu pri teh odločitvah ne gre za svobodo.
-------------------
Če je kriterij objektiven: oseba morda nima potrebnega znanja; a če bi ga imela, bi se odločila drugače.
-----------------
To tudi trdim. Odločitev je posledica presoje o posledicah te odločitve. Lahko je napačna, a v nobenem primeru ni svobodna.
Jaz presojam drugače.
Toda tudi če o nesvobodi govoriš zato, ker vsaka subjektivna zaznava determinira odločitev, je človek še vedno svoboden: mogel bi ravnati drugače.
----------------
To bi bilo treba dokazati. Jaz trdim, da ne more ravnati drugače.
Misliš na 'Libetove poskuse'?
Ne glede na to, je zame 'svoboda' nekaj drugega. Kakor hitro obstajata dve možnosti (re)akcij, obstaja svoboda. - Da, človek je z marsičem 'determiniran'. Toda 'značajska' izoblikovanost človeka je v njegovi domeni, in je zato sam odgovoren zanjo.
Zato je država/oblast zelo zainteresirana za šolstvo.
--------------
:?:
Če misliš, da človek 'ni svoboden', si ti zadnji, ki bi se smel čuditi.
Na otroka (recimo do 3 let) usodno vpliva domača vzgoja (oz. vzgoja, ki jo je dejansko deležen).
Pa tudi kasneje je vpliv (šole) izredno pomemben.
(Pri nas so [sedaj] zasebne šole dopustne, tudi dejansko obstajajo, a njihov odstotek je zanemarljiv. - V državah, kjer je bistveno drugače: starši pošljejo otroke v [strašansko drage in kljub temu v naprej za mnogo let že zasedene] zasebne šole, če si to le lahko privoščijo [in menijo, 'da se to splača'.)
Tudi naključje je povzročeno (o tem sva že razpravljala, in se nisva zedinila).
---------------
Ja, pogosto se ponavljava. Če je povzročeno, ne more biti naključno. Pri metu kocke na primer je od začetnih pogojev (torej vzrokov) odvisen izid. Naključnost (da je možnih šest enako verjetnih izidov) je samo z drugimi besedami povedano, da nismo sposobni izmeriti začetnih pogojev. Če se začetni pogoji ne bi spreminjali, bi bil izid pri vsakem metu enak.
Če ne zmoremo izračunati konkretnega izida, to še ne pomeni, da posledica ni povzročena.
Najmanj, kar lahko na koncu rečemo: človek ima svobodno izbiro.
-------------
Ne. Začne se s postavljanjem pred vrstniki (to ni nič svobodnega) ali radovednostjo (to tudi ne), konča se z odvisnostjo, ki odpravi še tisto teoretično količino svobode, karkoli bi to že bilo. Fraza "ne morem" je skoraj popoln dokaz za nesvobodo. In če se odločiš za prenehanje odvisnosti, je vzrok za to vse kaj drugega (recimo skrb ali strah), ne pa svoboda.
V m. razumevanju svobode ni pri naravnih zakonitostih.
Kaj meniš z 'naravnim zakonom'?
----------------
Lastnost materije, prostora, časa, v skladu s katerim se ti spreminjajo.
-------------
Napisal si "nastal", torej vesolje ni od vekomaj, temveč je nastalo, ni pa bilo ustvarjeno?
---------------
Filozofsko gledano sta za vesolje dve možnosti: ima začetek ali pa ga nima. Če ga nima, je večno. Če ga ima, je nastalo iz nič ali iz česa drugega. Če je nastalo iz česa drugega, torej iz nečesa, kar ni vesolje, je predpostavka vprašljiva, saj je vesolje definirano kot vse, kar je. Tistega drugega torej ne more biti. Če je nastalo iz nič, se hipotetično lahko vprašamo, ali je bilo ustvarjeno (povzročeno) ali pa je nastalo samo od sebe, nepovzročeno. Dokončnih odgovorov seveda nimamo, fizikalni pojavi pa že danes dajejo slutiti, kje se odgovori skrivajo.
Lepo napisano, ampak se ne strinjam, pa tudi ne razumem: na kaj meriš, ko praviš, da odgovore že slutimo?
V čem je razlika med nastati-ustvariti?
-----------
Ustvariti predpostavlja stvarnika, nastati ga ne.
Hočeš reči, stvar nastane brez avtorja/vzroka?
Kaj je bistvo mogočne determiniranosti, da se razlikuje od usode?
-----------------
Bistvo je, da je dogodki odvijajo na en sam način in ne drugače, vendar ni nikogar, ki bi določil: tako se bo zgodilo.
Hočeš reči, 'ni nikogar', katerega bi danes poznali?

Odgovori

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 3 gostov