Čas ne obstaja

[kren]

Na kratko: v naši galaksiji naj bi bilo 10 ugotovljivih zunajzemeljskih civilizacij.

To si napisal kot da ti je rumeni tisk edini interes.

Jaz si oceno oz. verjetnost za izvenzemeljsko življenje takole predstavljam. Najprej, zanimal bi me samo obstoj DNA molekul ali pa na podoben način delujočih replikatorjev. Tiste ocene, ki ocenjujejo verjetnost civilizacij ali inteligentnih bitij se mi zdijo preveč v zraku viseče, niso dobre utemeljene. Enostavni replikatorji se razvijejo, če je planet ravno na pravi oddaljenosti od zvezde, primerna kemijska sestava planeta in dovolj časa. Ocena za število zvezd je znana, znana je tudi ocena kolikšen delež zvezd ima kakšen planet. Od tu se da oceniti koliko je planetov na primerni oddaljenosti od zvezde in koliko med njimi je takšnih, ki so imeli dovolj časa in primerno kemijsko sestavo, v katerem bi se enostavne podvajajoče molekule lahko razvile. Za vse skupaj niti ni nujno, da se ocenjuje število planetov v celem vesolju, lahko se ocenjuje le planete v naši bližnji soseščini, Rimski cesti. Ocene so zaradi lahko bolj natančne. Na WikiPedii je več seznamov, med njimi je zanimiv npr. seznam empirično potrjenih planetarnih sistemov (zvezda + vsaj 2 planeta).

[hrast]

Na kratko: v naši galaksiji naj bi bilo 10 ugotovljivih zunajzemeljskih civilizacij.

To si napisal kot da ti je rumeni tisk edini interes.

Jaz si oceno oz. verjetnost za izvenzemeljsko življenje takole predstavljam. Najprej, zanimal bi me samo obstoj DNA molekul ali pa na podoben način delujočih replikatorjev. Tiste ocene, ki ocenjujejo verjetnost civilizacij ali inteligentnih bitij se mi zdijo preveč v zraku viseče, niso dobre utemeljene. Enostavni replikatorji se razvijejo, če je planet ravno na pravi oddaljenosti od zvezde, primerna kemijska sestava planeta in dovolj časa. Ocena za število zvezd je znana, znana je tudi ocena kolikšen delež zvezd ima kakšen planet. Od tu se da oceniti koliko je planetov na primerni oddaljenosti od zvezde in koliko med njimi je takšnih, ki so imeli dovolj časa in primerno kemijsko sestavo, v katerem bi se enostavne podvajajoče molekule lahko razvile. Za vse skupaj niti ni nujno, da se ocenjuje število planetov v celem vesolju, lahko se ocenjuje le planete v naši bližnji soseščini, Rimski cesti. Ocene so zaradi lahko bolj natančne. Na WikiPedii je več seznamov, med njimi je zanimiv npr. seznam empirično potrjenih planetarnih sistemov (zvezda + vsaj 2 planeta).

Tudi tukaj: http://www.wolframalpha.com/input/?i=pr ... trial+life

[kren]

@hrast, te privzete cifre so izbrane čisto slučajno, niso realne. Recimo "average number of Earth-like planets per star = 2" je popolnoma zgrešeno, bolj realno bi bilo 10^-5 ali kaj takega (glede na dosedaj odkrite planete). Ali pa "fraction of civilizations that communicate" je čisto ugibanje, to nima nobene realne osnove. Za začetek je bolj kot vstavljanje cifer pomembno kako sploh nastaviti enačbo, potem pa vstaviti verodostojne številke, t.j. iz empiričnih opazovanj ali pa dobro premišljenih ocenah, temelječih na empiričnih opazovanjih. Tisto da je 10 civilizacij, ki poskušajo komunicirati, to raje pozabi.

[shrink]

Nisem še videl izračuna verjetnosti za obstoj izvenzemeljskega življenja.

Sicer tu bi dejansko morali vedeti kaj mislimo z "izvenzemeljsko življenje", vendar lahko kljub temu poizkusim (na osnovi dosedanjih opazovanj):

\(P(A) = \frac{m}{n}=\frac{0}{\infty}=0\)

Odgovor: Verjetnost za obstoj "izvenzemeljskega življenja" je 0, kar pa ne pomeni, da tak dogodek ni mogoč.

*neskončno v imenovlacu je mišljeno ko "zelo zelo veliko število vseh opazovanj"

In ti temu praviš izračun verjetnosti za obstoj nezemeljskega življenja?

Na kratko: v naši galaksiji naj bi bilo 10 ugotovljivih zunajzemeljskih civilizacij.

To si napisal kot da ti je rumeni tisk edini interes.

Jaz si oceno oz. verjetnost za izvenzemeljsko življenje takole predstavljam. Najprej, zanimal bi me samo obstoj DNA molekul ali pa na podoben način delujočih replikatorjev. Tiste ocene, ki ocenjujejo verjetnost civilizacij ali inteligentnih bitij se mi zdijo preveč v zraku viseče, niso dobre utemeljene. Enostavni replikatorji se razvijejo, če je planet ravno na pravi oddaljenosti od zvezde, primerna kemijska sestava planeta in dovolj časa. Ocena za število zvezd je znana, znana je tudi ocena kolikšen delež zvezd ima kakšen planet. Od tu se da oceniti koliko je planetov na primerni oddaljenosti od zvezde in koliko med njimi je takšnih, ki so imeli dovolj časa in primerno kemijsko sestavo, v katerem bi se enostavne podvajajoče molekule lahko razvile. Za vse skupaj niti ni nujno, da se ocenjuje število planetov v celem vesolju, lahko se ocenjuje le planete v naši bližnji soseščini, Rimski cesti. Ocene so zaradi lahko bolj natančne. Na WikiPedii je več seznamov, med njimi je zanimiv npr. seznam empirično potrjenih planetarnih sistemov (zvezda + vsaj 2 planeta).

Tudi tukaj: http://www.wolframalpha.com/input/?i=pr ... trial+life

Določanje nekaterih členov v Drakeovi enačbi je povsem špekulativno, tako da je kakršenkoli izračun na njeni osnovi čista špekulacija.

[hrast]

@hrast, te privzete cifre so izbrane čisto slučajno, niso realne. Recimo "average number of Earth-like planets per star = 2" je popolnoma zgrešeno, bolj realno bi bilo 10^-5 ali kaj takega (glede na dosedaj odkrite planete). Ali pa "fraction of civilizations that communicate" je čisto ugibanje, to nima nobene realne osnove. Za začetek je bolj kot vstavljanje cifer pomembno kako sploh nastaviti enačbo, potem pa vstaviti verodostojne številke, t.j. iz empiričnih opazovanj ali pa dobro premišljenih ocenah, temelječih na empiričnih opazovanjih. Tisto da je 10 civilizacij, ki poskušajo komunicirati, to raje pozabi.

Podatki so že malo stari, ampak jih lahko dopolniš z novejšimi. Ali je formula prava ali ne, pa pojma nimam. Odgovarjal sem pač nekomu, ki je zapisal še bolj napačno.

[igy]

Ne vem zakaj vsa predvidevanja o drugih življenjih (civilizacijah) jemljejo naš planet kot referenco, pa kisik, voda, dna.... Brez veze. Kaj pa če druga živa bitja sploh ne dihajo, ne rabijo vode, živijo na -100°C (ali pa na +100°C)? Za hrano imajo silicij, pijejo hcl? Zakaj se oklepate tega, da je mogoča edino takšna vrsta življenja, kot je naša?

[kren]

@hrast, te privzete cifre so izbrane čisto slučajno, niso realne. Recimo "average number of Earth-like planets per star = 2" je popolnoma zgrešeno, bolj realno bi bilo 10^-5 ali kaj takega (glede na dosedaj odkrite planete). Ali pa "fraction of civilizations that communicate" je čisto ugibanje, to nima nobene realne osnove. Za začetek je bolj kot vstavljanje cifer pomembno kako sploh nastaviti enačbo, potem pa vstaviti verodostojne številke, t.j. iz empiričnih opazovanj ali pa dobro premišljenih ocenah, temelječih na empiričnih opazovanjih. Tisto da je 10 civilizacij, ki poskušajo komunicirati, to raje pozabi.

Podatki so že malo stari, ampak jih lahko dopolniš z novejšimi. Ali je formula prava ali ne, pa pojma nimam. Odgovarjal sem pač nekomu, ki je zapisal še bolj napačno.

Niso stari, ampak so čisto izmišljeni, s trenutnim znanjem jih ni možno dopolniti:

• povprečna 'življenjska doba' civilizacij, ki komunicirajo
• delež civilizacij, ki komunicirajo
• delež planetov, kjer se razvije inteligentna civilizacija

O nobeni od teh stvari ne vemo nič in v tisti enačbi (med drugim) nastopajo prav te ocene, zato je zgrešena. Te tri člene bi jaz črtal, pa tudi ostale bi drugače definiral.

Kaj pa če druga živa bitja sploh ne dihajo, ne rabijo vode, živijo na -100°C (ali pa na +100°C)? Za hrano imajo silicij, pijejo hcl? Zakaj se oklepate tega, da je mogoča edino takšna vrsta življenja, kot je naša?

Sicer se ne oklepamo tega, ampak na ta način je možno dobiti vsaj neko oceno. Drugačnih "DNA molekul" pa ne poznamo in ne moremo o njih nič reči, pa tudi kemije ne poznamo dovolj, da bi vedeli kako vse mogoče spojine delujejo na vse mogoče (arzen namesto fosforja v DNA neke vrste bakterij.. že to je bilo veliko odkritje).

[problemi]

In ti temu praviš izračun verjetnosti za obstoj nezemeljskega življenja?

Ali nisi rekel, da nisi še videl izračuna verjetnosti za obstoj "izvenzemeljskega življenja"?

Ja, temu pravim izračun verjetnosti. Ali je karkoli narobe s tem izračunom verjetnosti?

[beno23]

http://www.youtube.com/watch?v=GSqLeEpKHzQ --->>> Through the Wormhole - Season 2, Episode 3: Does Time Really Exist?

TimeEinstein was wrong

[agata]

Še vedno ne razumeš , problemi, koncept vsemogočnosti pomeni, da si lahko, tudi če te ni. To je paradoks za človeka, ampak Bog pač ni človek.In zaradi tega se znanost z njim ne more ukvarjati, ker je iluziven, kako boš štel nekaj, kar se ne da šteti.
Menim pa, da, religije pa samo izrabljajo idejo boga, za utrjevanje svoje moči-mislim predvsem na velike monoteistične.
Bog ne pripada nikomur, glede etike pa- če res verjameš v neko idejo, recimo v to, da je Bog dal na razpolago človeku dve možnosti, da izbira med dobrim in zlim, in v skladu s Platonom je njegova dolžnost, da izbere dobro, potem v ideji božjega pač ne vidim nobene prevare množic.
Če mora mama v trgovino, naj pusti majhnega otroka zunaj na cesti?

[problemi]

Še vedno ne razumeš , problemi, koncept vsemogočnosti pomeni, da si lahko, tudi če te ni.?

Kaj bi s "konceptom vsemogočnosti"? Pa so se modri ljudje vsedli h kavi in pričeli z naštevenjem te "vsemogočnosti". Kave že dolgo ni bilo več, oni so pa še kar naštevali.

To je paradoks za človeka, ampak Bog pač ni človek.

To ni noben paradoks za človeka. Ne moreš si kar nekaj izmisliti, o tem umovati, ugotoviti, da je to paradoks in potem ves vshičen ugotoviti: "Ta (ki smo si ga izmislili) je pa "vsemogočen", ker je to za človeka (umovalca) paradoks in ni "šanse", da ga razumemo/poštekamo in so zato Velika dela "Jaz sem, ki sem-a" zanj "nedoumljiva".

In zaradi tega se znanost z njim ne more ukvarjati, ker je iluziven, kako boš štel nekaj, kar se ne da šteti.

Mislim, da sem te že usmeril na moje poste (ne trdim, da jih moraš brati), v katerih sem med drugim napisal tudi to, da ja, ker to ni znanstveno vprašanje, razen če tu ne štejemo recimo zgodovine, arheologije, ... (vendar nobena od teh ne obravnava vprašanje obstoja boga) tudi nima smisla podajati odgovor v stilu "z zelo veliko verjetnostjo".

Bog ne pripada nikomur, glede etike pa- če res verjameš v neko idejo, recimo v to, da je Bog dal na razpolago človeku dve možnosti, da izbira med dobrim in zlim, in v skladu s Platonom je njegova dolžnost, da izbere dobro, potem v ideji božjega pač ne vidim nobene prevare množic.

Kaj pa samoprevare množic?

Če mora mama v trgovino, naj pusti majhnega otroka zunaj na cesti?

Kaj pa je tako hudo "zdesilo" mamo, da si ni mogla organizirati čas, tako da je sploh prišla v situacijo, ko mora razmisliti o deilemi "otrok v trgovino" ali "otrok na cesto". Agata, na izust ti naštejem deset ljudi pri katerih bi lahko sam pustil otroka za eno urco in opravil nakupe. Tako, da nehajmo "bluziti".

[shrink]

In ti temu praviš izračun verjetnosti za obstoj nezemeljskega življenja?

Ali nisi rekel, da nisi še videl izračuna verjetnosti za obstoj "izvenzemeljskega življenja"?

Ja, temu pravim izračun verjetnosti.

To zame sploh ni izračun verjetnosti za obstoj nezemeljskega življenja.

Ali je karkoli narobe s tem izračunom verjetnosti?

Namig: Izračunaj za \(m=1\).

[problemi]

To zame sploh ni izračun verjetnosti za obstoj nezemeljskega življenja.

Je, seveda je izračun, vendar kljub temu lahko oba rečeva "z zelo veliko verjetnostjo lahko rečeva, da je ta izračun čista bedastoča".

Ja rekel si, da nisi še videl izračuna verjetnosti za obstoj "izvenzemeljskega življenja"?

Jaz sem bi tako dober in sem ti ga pokazal, zdaj pa če to zate ni izračun katerega pričakuješ, izpade da ti pač nisem pomagal pri tem, da vidiš izračun verjetnosti za obstoj "izvenzemeljskega življenja".

Če mi pada na pamet, kaj drugega se bom potrudil in objavil, ker si ne želim, da ti ne bi videl takega izračuna.

Namig: Izračunaj za \(m=1\).

Lahko poizkusim:

Na osnovi spodnjih podatkov izračunajte verjetnost za "izvenzemeljsko življenje". Za "ugodni izid" \((m)\), se šteje vsak objekt, kateri ima takšne pogoje (recimo kot planet Zemlja), ki bi omogočili nastanek "življenja":

Znanstveniki so opazovali vidni del vesolja in iskali planet, ki bi imel take pogoje, ki bi omogočali nastanek "življenja"- ne spotikaj se ob formulacijo, gre za šalo, ker bi po tem delu stavka sledilo nujno vprašanja: kako pa naj bi opazovali nevidni del vesolja. Torej, opazovali so zeloooo, zeloooo veliko (končno) število nebesnih teles, katero zaradi velikosti lahko zapišemo \(\infty\) ali pa \(10^{1000...0}\) in našli 1 (en) planet, ki ustreza danim pogojem.

\(P(A) = \frac{m}{n} = \frac{1}{1} = 1\)

Odgovor: Glede na podatke znaša verjetnost za obstoj "izvenzemeljsko življenje" 100%. Dəəəəəə, saj so ga najdli, še mi k smo blond vemo, da je pol verjetnost 1.

[agata]

Se zelo strinjam z igy-jem, o tem sem razmišljala že sama. Kaj pa npr. da obstaja nekaj drugega kot življenje, nekaj kar je izven našega dojemanja.Something we can not grasp.

[Roberto11.]

Še vedno ne razumeš , problemi, koncept vsemogočnosti pomeni, da si lahko, tudi če te ni. To je paradoks za človeka, ampak Bog pač ni človek.In zaradi tega se znanost z njim ne more ukvarjati, ker je iluziven, kako boš štel nekaj, kar se ne da šteti.

Paradoks je zato, ker je človek v sebi kontradiktoren. Treba je upoštevati dejstvo, da ideja o Bogu izhaja iz našega uma. Sama ideja o Bogu je zato iluzivna, ne pa sam Bog.
S takšnimi in drugačnimi razlogi za umske konstrukte in iluzije, pa se ukvarja psihoanalitika. Saj se je s pomočjo znanstvenega pristopa možno dokopati do vzrokov, zakaj je za nekoga Bog takšen ali drugačen. Lastnosti, ki jih nekdo pripisuje Bogu, so odsev njegovih osebnostnih značilnosti.