Kaj pomeni verjetnost?

Kaj bi bilo, če bi lahko ... ?
Odgovori
David - 12
Prispevkov: 15
Pridružen: 14.12.2005 14:55

Kaj pomeni verjetnost?

Odgovor Napisal/-a David - 12 »

Pozdravljeni! :D Imam eno vprašanje. S kolegi smo na avtobusu debatirali o verjetnosti. Nekdo je rekel da ima vsaka stvar samo dva pola, DA in NE (50%-
50%), drugi pa je trdil da je vmes še milijon drugih vrednosti. In tudi meni je vse skupaj čudno.

Naprimer, če se jast zdaj vozim z limuzino po suhi asfaltni cesti ob reki, je verjetnost, da padem z avtom v reko, ajde, 1 %. To se pravi, da imam 99 % šans, da se to ne zgodi. Pa se vseeno, večkrat - recimo 100× se peljem v različnih časih po cesti in kljub tej verjetnosti 100× zgrnem vanjo. Zakaj potem sploh poznamo pojem verjetnost? A ni potem vse kar se dogaja relativno? Verjetnost ti potemtakem nič ne pove. Potem pa nam v šolo rečejo, da je 95 % da določimo v orbitali tist elektron al neki tazga. Kako, če ga lahko 100000× falimo kljub kao zanemarljivi verjetnosti (5 %).

Zadnjič sem gledal Stargate, ko je imel nek Jonas neke prdkognitivne procese v glavi (telepatija in podobno), pa mu je znanstvenica pribila, da to ni možno, ker krši osnovni fizikalni zakon o "ne vem" (pač). Potem je rekla, da je možno če poznaš lego, hitrost itd.(ne vem točno kaj) vseh delcev v vesolju, lahko teoretično izračunaš kako se bo odvijala prihodnost iz te pretekle "podlage" delcev. A ima potem tu kaj zraven verjetnost, če je vse že določeno?

Pa še: Na koncu je kolega rekel, da ti verjetnost pove samo, kdaj se nekaj zgodi, ker se je vse že zgodilo in je vprašanje le, zdaj ali potem? In ali zna kdo narediti ta "verjetnostni" račun od policajev (videl na TV)?

:arrow: moje finalno vprašanje je: KAJ JE VERJETNOST?


Sej vem, da nisem pameten v matematiki i slično, ampak vseeno prosim za odgovor, ker me to ful zanima. Če sem kaj prekršil ali brcnil v temo se opravičujem, moj namen se ni prepirati plus na forumu sem nov in je špica.
:idea:
LP!

Uporabniški avatar
Aniviller
Prispevkov: 7263
Pridružen: 15.11.2004 18:16

Odgovor Napisal/-a Aniviller »

Klasicna definicija verjetnosti:
\(P&=&\frac{num(ugodni\ izidi)}{num(vsi\ izidi)}\)

Statisticna definicija verjetnosti:
Imejmo serijo n enakih poskusov. Recimo da se dogodek A zgodi \(k_n\) krat. Tedaj je \(P&=&\lim_{n \to \infty}\frac{k_n}{n}\)

Aksiomaticna definicija verjetnosti:
Naj bo B \(\sigma\)-algebra dogodkov in naj bo se \(P&=&B\to \mathbb{R}\) preslikava, ki zadosca pogojem:
  • \(P(A)\ge 0 za\ vsak\ A\in B\)
    \(P(G)&=&1\)
    Ce so \(A_i\) paroma nezdruzljivi dogodki iz B, tedaj je verjetnost njihove vsote enaka vsoti njihovih verjetnosti.
Tedaj imenujemo P verjetnost.

Na splosno nam verjetnost pove priblizno stevilo pozitivnih izidov poskusov pri veliko poskusih. Pri majhnih stevilih poskusov so odstopanja lahko vecja. Za en sam dogodek verjetnost ne pove veliko. Verjetnost za en dogodek lahko zavzame poljubno vrednost med 0 in 1, algebro nad takimi verjetnostmi pa imenujemo "mehka logika" (fuzzy logic) ki ima podobne operacije kot boolova algebra (nad elementoma Da in Ne (True/False)
Glede elektronov ki naj bi se nahajali nekje okrog jedra pa ima verjetnost globlji pomen. V kvantni fiziki je nedolocenost delca bistvenega pomena. Tako se delec lahko nahaja kjerkoli, verjetnost za to pa je definirana s kvadratom valovne funkcije, ki opisuje stanje delca. Dejansko nam to pove koliksna je verjetnost da naletimo na delec pri dolocenem polozaju. Jasno se lahko zgodi da velikokrat zaporedoma naletimo na delec v obmocju kjer je verjetnost majhna, le VERJETNOST da se to zgodi je majhna. Ce si hoces ustvariti svojo vizijo o verjetnosti si oglej zgornje definicije.

Dedal
Prispevkov: 148
Pridružen: 7.1.2006 15:33

determinizem

Odgovor Napisal/-a Dedal »

Glede teorije o izračunu pihodnosti na podlagi lege, hitrosti, itd.
To teorijo zagovarja fil. nazor "determinizem".Pierre-Simon Laplace zagovornik determinizma je izjavil: "Če bi poznal vse naravne zakone in imel popoln opis univerzuma v nekem trenutku, bi lahko napovedal vse prihodnje dogodke in obnovil vse pretekle."
Kasneje je njegovo stališče zamajal Werner Heisenberg, Nobelov nagrajenec iz fizike. Na področju kvantne fizike je dokazal, da se elektroni na subatomski ravni v istem primeru lahko gibljejo, enkrat tako,drugič drugače oz. da je nemogoče absolutno napovedati kako se bodo elektroni obnašali.Heisenbergovo načelo nedoločenosti.
Lep pozdrav

Odgovori