Kvarkadabra forum

Kaj mislite, ali bi povprečen človek v melodiji, ki je še nikoli ni slišal, takoj prepoznal napako, če bi ta bila prisotna? Recimo pri igranju klavirja, kjer so meje med toni bolj jasne?

Smatram se za glasbeno neizobraženega, pa se spomnim, ko sem prvič poslušal Beethovna: Für Elise. Vmes je nekaj visokih udarcev, pa sem mislil, da se je pianist zmotil, šele kasneje mi je kapnilo, da je del skladbe in da kar paše noter.
Mislim, da je odvisno od tega, kaj si predstavljaš v ozadju skladbe, če že ne poznaš not.

Kaj je to napaka? Razlika med notnim zapisom in izvedbo? Potem bi moral najprej poznati notni zapis oziroma že kar pravilno izvedbo in si jo zvočno zapomniti, da bi lahko primerjal z napačno.

Hm, dobro vprašanje. Mislim, da glasbeniki razumejo deviacijo od notnega zapisa kot napako. Se pravi, da bi za pravilno izvedbo moral poznati note in potem reči, tole je prav zaigral (ali je dobro zaigral je stvar tega, kako je pritiskal na tipke, bi rekel). Lahko pa seveda kaj spremeniš, samo to je potem že "tolmačenje" oziroma nova skladba, ki pa ni rečeno, da je narobe zaigrana, če si je pianist dal malo duška iz srca.

hm... zanivimo vrašanje je, če človek v glasbi lahko zazna neko zaporedje tonov, ki človeku nekako splošno ugaja. Mislm verjetno so neka splošna pravila pri ustvarjanu glasbe, da gre ta človeku v uho. Če imamo neko zaporedje tonov in bi se potem večina ljudi strinjala da je nek točno določen ton na napačnem mestu, da bi pač moral biti drugačen ker tako ne zveni "lepo". Če jast napišem neko pesem verjetno ne bo nikomur všeč, medtem ko pa to počnejo mojstri te obrti je ta pesem všeč množicam.
Kaj določa, ta neka ugodna zaporedja tonov??

Jaz mislim, da bi hujše napake slišal vsak povprečen človek. Huda napaka bi lahko bila naprimer, ko bi se med igranjem pojavil ton, ki se nikakor ne sklada s tonaliteto v kateri je glasba napisana in harmonijo. Zelo na grobo povedano je tonaliteta nabor tonov, ki se lahko pojavijo v skladbi (naj mi glasbeniki prosim oprostijo za tako definicijo ). Možne so sicer "kršitve", za pojasnitev le-teh je potrebno kar obšrino znanje glasbene teorije. Na splošno bi lahko rekli, da je očitnost napake odvisna od tega kje relativno napačni ton leži glede na osnovni ton.

En primer. Če je komad napisan npr. v C duru (nabor tonov c, d,e,f,g,a,h) potem zaigrani cis lahko predstavlja napako, ker pač ni predviden. A to tudi ni vedno nujno. Stvar je dokaj težko glasbeno teoretično obrazložiti. Še težje pa bi bilo stvari opisati s strani človekovega dojemanja zaporedij tonov in razlikovanje od "prijetnih" in "neprijetnih" zaporedij.

Pri godalih je intonacija zelo pomembna, vsak sliši, če violinist ni pravilno zadel tona. Zato so godala težki inštrumenti za igrati. Vic je v strašnem spektralnem analizatorju, ki ga imenujemo sluh. Prav neverjetno kako majhne razlike lahko slišimo.

Prav neverjetno kako majhne razlike lahko slišimo.

Slišal sem, da je del notranjega ušesa, t.i. polž, izmed zelo nabolj kompliciranih organov v našem telesu.

velik je odvisno od umetnostnega sloga - primer:
klasična skladbaje zelo jasno določena, sestavljena iz človeku bližjih intervalov, in temu se reče, da "lepo zveni". pri klasični glasbi verjetno vsi ljudje zaznajo, če je kje napaka.

drugače je pri kakšni impresionistični skladbi; ta je za laike bolj "tuja", oz. je majnša verjetnost, da bi našli napako, oz. včasih se komu zdi, da se napaka še lepše sliši kot original

Pri panku ni mogoče slišati nikakršne napake.

Pri panku ni mogoče slišati nikakršne napake.

Hehe, slišat jih je že ampak ne zdijo se napake, ker so tam celo zaželene
Punk je poglavje zase ja kar se napak tiče

Ne vem, če je punk kaotičen? My Way ne moreš zapeti drugače kot My Way. Ali ste slišali že za alikotno petje?

Preberite si WIKI: Overtone singing ali poslušajte ario Kralice noči iz Čarobne piščali!
Kaj zna človeški glas!

Hm ja, bi verjetno moral poudariti, da imam v mislih nekaj bolj v smeri klasičnega. Tile moderni zvarki so res lahko malo bolj kaotični, pank pa je sam ena velika napaka (sumim, da se pankerji samo pretvarjajo, da jim je ta glasba všeč).

Mogoče bi še bilo treba zaradi različnih okusov natančneje definirati, kaj pomeni 'ugodno' znotraj zaznavanja zaporedja tonov. Ugodje ob glasbi bi sicer naj bila posledica težnje po iskanju vzorcev - v tem smislu vsak vzorec deluje nekako ugodno (no ja, to se verjetno zakomplicira ko vpelješ semantiko in odziv). No, mene predvsem zanima po čem človek prepoznava melodijo - če je ta v SSKJ definirana kot glasbena prvina, ki temelji na zaporednih odnosih med toni, me zanima, kaj določa 'primernost' zaporednega odnosa med toni, in še bolj, če je ta kriterij za primernost priučen (torej na podlagi prejšnjih poslušanj neke melodije) ali ne - iz tega sledi vprašanje, če bi človek v neki melodiji prepoznal napako (v izvedbi), če melodije ne bi poznal.

Samo to, da slišimo zelo majhne razlike torej ni sporno. Opera pa je itak zakon.

Jacques napisal/-a:Če je komad napisan npr. v C duru (nabor tonov c, d,e,f,g,a,h) potem zaigrani cis lahko predstavlja napako, ker pač ni predviden.

Kaj pomeni ta "ni predviden", samo razliko v višini ali še kaj drugega?

Tudi živali imajo glasbo: gaboni, ptice, krsnice- ta je s svetlobi ne z zvokom.