znižanje gladine
znižanje gladine
OK, malce hecno vprašanje, ampak mene pa zanima, za koliko bi se gladina morja znižala, če bi vzeli iz morja vse žive živali?
Rokerda, Maverick, kakšen argument k vajnemu razmišljanju?
Jaz bom izdelal preprosto oceno, če kdo misli da sem kje močno zgrešil, se model lahko enostavno popravi.
Kot prvi privzetek bom rekel da imajo vse živali približno enako gostoto kot sama voda (slana, neslana... who cares) skratka\(\rho \approx 1000 \frac{kg}{m^3}\). Če temu nebi bilo tako, ribe nebi plavale naokoli ampak bi se sprehajale po dnu.
Povprečna globina morij je \(h \approx 2 km\).
Sedaj pa si poglejmo kaj tu notri živi (vrednosti so nekako izpovprečene, tako da se ne ujemajo s stanjem ki ga vidimo na naši obali). Najpej sem živali razdelil na ribe, plankton ter druge živali. Vse številke so normalizirane na \(1 km^2\) površine, torej skupaj na \(2 km^3\).
Poglejmo torej najprej ribe. Imamo 3 velikosti rib, velike (200kg), srednje velike (10kg) in majhne (0.1kg). Denimo da imamo v opazovanem območju 10 velikih, 100 srednje velikih in 10000 majhnih rib. To je skupna masa 4000kg.
Potem so tu kiti. Posamezen odrasel kit tehta od 5 - 180 ton, mladi kiti pa od tone naprej. Vzemimo za povprečje 30 ton. Vendar pa so kiti precej redki, denimo 1 kit na \(1000 km^2\). To torej znese \(30 \frac{kg}{km^2}\).
Imamo živalski in rastlinski plankton, nas zanima zooplankton. Za fitoplankton je značilno da se zadržuje predvsem v površinskih 100m globine, saj globje ne more izvajati fotosinteze. Pa denimo da lahko zooplankton ocenimo z fitoplanktonom, torej vzamemo podobne parametre. Imejmo v prvih 200m globine v povprečju \(0.1 \frac{g}{m^3}\) zooplanktona. Skupaj to pride še dodatnih 20000 kg (ribe se lahko skrijejo
).
No potem so tu še ostale živali, razne želve, raki, sipe, hobotnice, (orjaški lignji ),... Tega je nekako 5% delež v primerjavi z ribami, skupno 200 kg.
No pa sedaj poglejmo koliko je vsega skupaj... 5000+30+20000+200=24230kg, pa da ne bomo pikolovski (kljub vsem podrobnostim prej saj smo mogli ugotoviti od kje dobimo dane vrednosti) zaokrožimo na 25000kg. To pomni sedaj po začetni predpostavki skupen volumen \(25 m^3\).
Relativne sprememba višine je torej
\(\frac{dh}{h}=\frac{25m^3}{2km^3} = 1.25*10^{-8} \approx 10^{-8}\).
oz. sprememba višine je \(dh \approx 0.02mm\).
Torej Roman nič ne bo z prostorom za polarni led.
Jaz bom izdelal preprosto oceno, če kdo misli da sem kje močno zgrešil, se model lahko enostavno popravi.
Kot prvi privzetek bom rekel da imajo vse živali približno enako gostoto kot sama voda (slana, neslana... who cares) skratka\(\rho \approx 1000 \frac{kg}{m^3}\). Če temu nebi bilo tako, ribe nebi plavale naokoli ampak bi se sprehajale po dnu.
Povprečna globina morij je \(h \approx 2 km\).
Sedaj pa si poglejmo kaj tu notri živi (vrednosti so nekako izpovprečene, tako da se ne ujemajo s stanjem ki ga vidimo na naši obali). Najpej sem živali razdelil na ribe, plankton ter druge živali. Vse številke so normalizirane na \(1 km^2\) površine, torej skupaj na \(2 km^3\).
Poglejmo torej najprej ribe. Imamo 3 velikosti rib, velike (200kg), srednje velike (10kg) in majhne (0.1kg). Denimo da imamo v opazovanem območju 10 velikih, 100 srednje velikih in 10000 majhnih rib. To je skupna masa 4000kg.
Potem so tu kiti. Posamezen odrasel kit tehta od 5 - 180 ton, mladi kiti pa od tone naprej. Vzemimo za povprečje 30 ton. Vendar pa so kiti precej redki, denimo 1 kit na \(1000 km^2\). To torej znese \(30 \frac{kg}{km^2}\).
Imamo živalski in rastlinski plankton, nas zanima zooplankton. Za fitoplankton je značilno da se zadržuje predvsem v površinskih 100m globine, saj globje ne more izvajati fotosinteze. Pa denimo da lahko zooplankton ocenimo z fitoplanktonom, torej vzamemo podobne parametre. Imejmo v prvih 200m globine v povprečju \(0.1 \frac{g}{m^3}\) zooplanktona. Skupaj to pride še dodatnih 20000 kg (ribe se lahko skrijejo
). No potem so tu še ostale živali, razne želve, raki, sipe, hobotnice, (orjaški lignji
),... Tega je nekako 5% delež v primerjavi z ribami, skupno 200 kg.No pa sedaj poglejmo koliko je vsega skupaj... 5000+30+20000+200=24230kg, pa da ne bomo pikolovski (kljub vsem podrobnostim prej saj smo mogli ugotoviti od kje dobimo dane vrednosti) zaokrožimo na 25000kg. To pomni sedaj po začetni predpostavki skupen volumen \(25 m^3\).
Relativne sprememba višine je torej
\(\frac{dh}{h}=\frac{25m^3}{2km^3} = 1.25*10^{-8} \approx 10^{-8}\).
oz. sprememba višine je \(dh \approx 0.02mm\).
Torej Roman nič ne bo z prostorom za polarni led.
M4RT1N:
Če prav razumem, je izhodišče tvojega izračuna ocena mase oz. prostornine organizmov na nekem vzorčnem območju morskega ekosistema (oceana).
Sam bi kot izhodišče predlagal podatek o biomasi v oceanih. Biomasa je po definiciji v določenem času in prostoru prisotna suha snov živih organizmov. Iz literature so znani naslednji podatki:
http://hypertextbook.com/facts/2001/AmandaMeyer.shtml.
Če se recimo zadovoljimo s podatkom izpred 30 let, potem znaša biomasa v oceanih (total marine):
\(3.9 \cdot 10^9 \rm{t} = 3.9 \cdot 10^{12} \rm{~kg}\).
Kot že rečeno, je to masa suhe snovi v morskih organizmih, zato moramo še upoštevati, da ima v morskem organizmu poglavitni delež voda. Denimo, da je povprečni masni delež vode v morskem organizmu 90%. Sledi, da je skupna masa organizmov v oceanih:
\(m_{or}=3.9 \cdot 10^{13} \rm{~kg}\).
Masa oceanov znaša približno (http://en.wikipedia.org/wiki/Hydrosphere):
\(m_{oc}=1.35 \cdot 10^{21} \rm{~kg}\).
Če upoštevamo, da je gostota vode enaka gostoti organizmov, potem je relativna sprememba višine kar enaka:
\(\frac{\Delta h}{h}= \frac{m_{or}}{m_{oc}} \approx 0.29 \cdot 10^{-7}\),
tako da ob upoštevanju \(h = 2 \rm{~km}\) dobimo znižanje gladine:
\(\Delta h \approx 0.06 \rm{~mm}\).
Ta rezultat se po velikostnem redu ujema s tistim, ki ga je dobil M4RT1N (ni kaj: dobro zna ocenjevati
).
Če prav razumem, je izhodišče tvojega izračuna ocena mase oz. prostornine organizmov na nekem vzorčnem območju morskega ekosistema (oceana).
Sam bi kot izhodišče predlagal podatek o biomasi v oceanih. Biomasa je po definiciji v določenem času in prostoru prisotna suha snov živih organizmov. Iz literature so znani naslednji podatki:
http://hypertextbook.com/facts/2001/AmandaMeyer.shtml.
Če se recimo zadovoljimo s podatkom izpred 30 let, potem znaša biomasa v oceanih (total marine):
\(3.9 \cdot 10^9 \rm{t} = 3.9 \cdot 10^{12} \rm{~kg}\).
Kot že rečeno, je to masa suhe snovi v morskih organizmih, zato moramo še upoštevati, da ima v morskem organizmu poglavitni delež voda. Denimo, da je povprečni masni delež vode v morskem organizmu 90%. Sledi, da je skupna masa organizmov v oceanih:
\(m_{or}=3.9 \cdot 10^{13} \rm{~kg}\).
Masa oceanov znaša približno (http://en.wikipedia.org/wiki/Hydrosphere):
\(m_{oc}=1.35 \cdot 10^{21} \rm{~kg}\).
Če upoštevamo, da je gostota vode enaka gostoti organizmov, potem je relativna sprememba višine kar enaka:
\(\frac{\Delta h}{h}= \frac{m_{or}}{m_{oc}} \approx 0.29 \cdot 10^{-7}\),
tako da ob upoštevanju \(h = 2 \rm{~km}\) dobimo znižanje gladine:
\(\Delta h \approx 0.06 \rm{~mm}\).
Ta rezultat se po velikostnem redu ujema s tistim, ki ga je dobil M4RT1N (ni kaj: dobro zna ocenjevati
).Vsekakor.M4RT1N napisal/-a:No tudi podatek o biomasi je zgolj ocena (seveda narejena bistveno bolj podrobno kot moja
Res si dobro ocenil. V zvezi s tem me zanima: Na kakšen način si dobil podatke o ribah, planktonu in ostalih morskih organizmih (na osnovi lastnih izkušenj ali kako drugače - recimo iz literature)?Ampak glede na to da se obe dobro ujemata bo to očitno kar blizu pravega stanja.
Če upoštevamo, da morske živali živijo pribl. 1 leto, potem se vsedejo na dno, ki se torej za toliko poviša, to je od nekaj cm do 10 cm na 1000 let. Kar je sorazmerno malo v primerjavi s tektoniko, ta je ponavadi reda velikosti cm na leto.
Npr. rimske vile v Izoli so zato pod vodo.
Seveda sedimente delajo tudi reke.
Npr. rimske vile v Izoli so zato pod vodo.
Seveda sedimente delajo tudi reke.