Ali imamo ljudje dušo?

Kaj bi bilo, če bi lahko ... ?
Zaklenjeno

ALI IMAMO LJUDJE DUŠO?

DA
25
58%
NE
18
42%
 
Skupaj glasov: 43

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14585
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Odgovor Napisal/-a shrink »

Vedež napisal/-a:Zares vedeti, da bo most zdržal ne more noben znastvenik na svetu. Lahko le predvideva na podlagi izkušenj, ki si jih je nabral.
Potem pa je bolje, da ne hodiš več čez mostove. :lol:

BTW: Mostovi in v splošnem vse konstrukcije se vedno dimenzionirajo z varnostnim faktorjem, kar dodatno zagotavlja zdržljivost. Tako so npr. hidroelektrarne dimenzionirane s faktorjem 30; so torej za 30 x predimenzionirane glede na teoretično zdržljivostno mejo za predvidene max. obremenitve. Znanstveniki torej še kako dobro vedo, kako se tem rečem streže. 8)
Zadnjič spremenil shrink, dne 4.10.2007 14:59, skupaj popravljeno 1 krat.

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14585
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Odgovor Napisal/-a shrink »

Pa še razlika med ve'denjem in verjetjem, kakor jo je v eni temi zapisal ZdravaPamet, ko je citiral komentar iz spletnih strani Mladine, ki se je nanašal na besede bivšega ministra za znanost:
Na koncu samo še sporočilo g. ministru, katerega sem si sposodil od svojega prijatelja: "Ko hodim po stopnicam VEM, da se mi ne bo vdrlo". Če pa on želi verjeti, da se mu ne bo vdrlo, naj verjame.
:lol:

tschmrlj
Prispevkov: 12
Pridružen: 25.1.2004 15:09
Kraj: Jesenice
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a tschmrlj »

vse kar se nam dogaja in dogodi naj bi bila igra....To je ena večjih brc v temo, ki sem jih kdajkoli šlišal. Ostalim sodelujučem pa povem najtežje je prepričati prepričanega!!!!

meglich
Prispevkov: 116
Pridružen: 4.8.2007 18:25

Odgovor Napisal/-a meglich »

Vedež napisal/-a:Govorim o življenju kot takem. Ni znanstvenika na Zemlji, ki bi znal povedati kaj je življenje, a hkrati jih mnogo nasprotuje, da duša ne obstaja (ker za njih pač ni o njej materialnega dokaza). Ko se to zavrti v krog prideš do plitkega spoznanja, da nikomur ni pravzaprav mar, da bi kaj o življenju resnično vedel.
Lepo si to napisav. Sem si vzel k srcu vse kar si napisal. Vse kar si napisal je res. Ampak niti ena poved (razen morda ene) ne govori tebi v prid.
Igre se nisem izmislil jaz. Igra obstaja odkar obstaja vesolje.
Pa tudi to je zgrešeno. Kako veš da obstaja samo eno vesolje? Bolj verjetno je da jih je več. Pa tudi če že bi obstajalo samo eno vesolje, kako lahko potem prehajaš med nivoji. To življenje si na enem planetu, naslednje na drugem?

Je pa res da obstaja neka sekta (zdi se mi da verjamejo tudi v UFO-te), ki govori da smo v temu življenju na tem planetu, ko pa umremo (napredujemo v nasledni level) pa se prestavimo na drug planet. Je to isto kar ti govoriš?

LP

Vedež
Prispevkov: 1051
Pridružen: 19.4.2004 8:33

Odgovor Napisal/-a Vedež »

Govoril sem že tudi o več vesoljnem sistemu, toda naj bo za začetek dovolj, če rečem, da igra obstaja odkar je nastalo "naše" vesolje. Res pa je, da se naša igra vklaplja v igro širših razšeznosti.
Znanstveniki torej še kako dobro vedo, kako se tem rečem streže.
Hmm, recimo jim inženirji. Še enkrat: nikoli ne moreš 100% trditi, da bo nekaj zdržalo, čeprav si upošteval vse varnopstne faktorje ali pa si morda tudi predimenzioniral zadevo. S tem imam v mislih katastrofe kot so vodne ujme, poplave, potresi. To pa žal vidiš skoraj vsak dan, tako upam, da veš, da zgradbe in mostovi niso zdržali.

Nobena sekta, nobena religija. Nobenih pravljic. V vesolju je lahko samo 1 resnica. Svet je preveč razklan na identitete posameznih ras, verstev, narodov, itd. Skozi ta gost dim je treba znati pogledat na jasen prostor.

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14585
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Odgovor Napisal/-a shrink »

Vedež napisal/-a:
Znanstveniki torej še kako dobro vedo, kako se tem rečem streže.
Hmm, recimo jim inženirji.
Inženirstvo je ravno tako del znanosti (mehanika konstrukcij je npr. specifična/aplikativna veja mehanike, ki je najstarejša fizikalna disciplina), zato je tvoj komentar nepotreben.
Še enkrat: nikoli ne moreš 100% trditi, da bo nekaj zdržalo, čeprav si upošteval vse varnopstne faktorje ali pa si morda tudi predimenzioniral zadevo. S tem imam v mislih katastrofe kot so vodne ujme, poplave, potresi. To pa žal vidiš skoraj vsak dan, tako upam, da veš, da zgradbe in mostovi niso zdržali.
Vsaka konstrukcija je dimenzionirana na predvidene obremenitve, ki obsegajo tudi določene izredne razmere, še zdaleč pa ne vseh. Tako lahko npr. NEK Krško s 100% gotovostjo prenese projektni potresni pospešek 0.3 g. Skratka: Lahko trdimo, da konstrukcije 100% zdržijo predvidene obremenitve in to inženirji/znanstveniki resnično vedo in ne v to zgolj verjamejo. :lol:

Vedež
Prispevkov: 1051
Pridružen: 19.4.2004 8:33

Odgovor Napisal/-a Vedež »

Vsaka konstrukcija je dimenzionirana na predvidene obremenitve, ki obsegajo tudi določene izredne razmere, še zdaleč pa ne vseh. Tako lahko npr. NEK Krško s 100% gotovostjo prenese projektni potresni pospešek 0.3 g. Skratka: Lahko trdimo, da konstrukcije 100% zdržijo predvidene obremenitve in to inženirji/znanstveniki resnično vedo in ne v to zgolj verjamejo.
Aha, sedaj sva prišla do tega, da lahko vedo tisto do koder je preizkušeno. Ko bo prišlo do razmer, ki niso predvidene (preikušene), bo zadeva popustila. Škoda ker si omenil ravno naš NEK, da ne bova blatila ugleda, ki ga ima.

Toda zgodil se je Černobil, zgodil se je Titanik, zrušil se je most v Minessoti, zgodili so se Železniki, če naštejem le aktualne.

Znanstveniki/inženirji nikoli ne morejo 100% predvideti okoliščine katastrof, ki so ponavadi še skupek več dogodkov, ki potencirajo začetek nesreče.

Tako, da je tvoja izjava, da znanstveniki 100% vedo, da bo neka zadeva zdržala, zelo dvomljiva. Zdrži le in zgolj v teoretičnih okvirih, kajti v teoriji nikoli ne predvidiš vsega.

Rekel bi, da mislijo, da vedo. Vedo pa 100% NE.

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14585
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Odgovor Napisal/-a shrink »

Vedež napisal/-a:Aha, sedaj sva prišla do tega, da lahko vedo tisto do koder je preizkušeno. Ko bo prišlo do razmer, ki niso predvidene (preikušene), bo zadeva popustila. Škoda ker si omenil ravno naš NEK, da ne bova blatila ugleda, ki ga ima.
Wrong. Konstrukcije so načrtovane tako, da delujejo/zdržijo v pričakovanih razmerah; preizkušanje tu nima zveze, ker - očitno tega ne veš - inženirji dokazujejo zdržljivost konstrukcij na osnovi trdnostnih preračunov in ne na osnovi preizkusov. Sicer pa upam, da nisi tako naiven in misliš, da so konstrukcije dimezionirane tako, da zdržijo vsakršno obremenitev... Če je pa temu tako, potem predlagam, da vzameš svojega jeklenega konjička in preizkusiš, kako se obnese ob nepredvidenih razmerah (recimo ob čelnem trku pri 100 km/h)... :lol:
Toda zgodil se je Černobil, zgodil se je Titanik, zrušil se je most v Minessoti, zgodili so se Železniki, če naštejem le aktualne.
To mi gre pa res na smeh... Si že slišal kdaj za pojem "nesreča"? No, naj ti pomagam: Černobil je bil posledica človeške napake (ne pri konstrukciji, ampak pri ravnanju z reaktorjem), Titanik se je potopil zaradi trka v ledeno goro, most v Minessoti se je porušil zaradi pomanjkljivega vzdrževanja (hja, tudi mostove je treba vzdrževati, tako kot npr. jeklene konjičke :lol: ), Železniki so se dogodili zaradi ekstremnih vremenskih razmer...

Skratka: Nobena konstrukcija ne more kljubovati ekstremnim razmeram, ki so posledica nesreč, bodisi naravnih, bodisi tistih, povzročenih s strani človeka.
Znanstveniki/inženirji nikoli ne morejo 100% predvideti okoliščine katastrof, ki so ponavadi še skupek več dogodkov, ki potencirajo začetek nesreče.
Kje sem pa to trdil? Očitno slabo bereš. Torej še enkrat:
shrink napisal/-a:Skratka: Lahko trdimo, da konstrukcije 100% zdržijo predvidene obremenitve in to inženirji/znanstveniki resnično vedo in ne v to zgolj verjamejo.
Poudarek je na predvidenih obremenitvah.
Tako, da je tvoja izjava, da znanstveniki 100% vedo, da bo neka zadeva zdržala, zelo dvomljiva. Zdrži le in zgolj v teoretičnih okvirih, kajti v teoriji nikoli ne predvidiš vsega.
Kaj govorim kitajsko, ali kaj? Bom poizkusil še enkrat:

Znanstveniki 100% vedo, da bo neka zadeva zdržala ob predvidenih obremenitvah. Preberi tisto, kar piše in ne tisto, kar bi si želel, da je bilo napisano. Pomanjkljivost teoretičnih predpostavk pa vselej kompenzira varnostni faktor, zato je upravičeno reči, da bo konstrukcija predvidene obremenitve zdržala 100%.

Za presežene obremenitve pa - jasno - nihče ne garantira zdržljivosti.
Rekel bi, da mislijo, da vedo. Vedo pa 100% NE.
Da je npr. natezna trdnost navadnega jekla na osnovi standardnega preizkusa vsaj 300 MPa, vedo 100%. Ti si pa lahko misliš, kar hočeš. :lol:

Vedež
Prispevkov: 1051
Pridružen: 19.4.2004 8:33

Odgovor Napisal/-a Vedež »

Se strinjam z natezno trdnostjo, toda poglejva naprej:

Če so inženirji/znanstveniki, dobro skonstruirali in tehnološko opredlili Titanik (postopki obdelave, izbira pravega materiala, kontrola kakovosti izdelave, kontrola tehnične dokumentacije, uporabno dovoljenje), potem se Titanik glede na tvoje trditve o "vedenju" ne bi smel zgoditi. V vseh zgoraj naštetih postavkah so sodelovali inženirji in se podpisovali pod projekt Titanik.

Pa ne govorim o tem, da se ne bi smel zaleteti v ledeno goro.

Gre za to, kako hitro se je potopil, kljub temu, da so "vedeli" da se to ne more zgoditi.

Torej: bolj kot je projekt kompleksen (gre za skupek vseh stvari (ki jih veš) - kot si omenil npr. natezno trdnost, ki jo veš in to ti tudi priznam), bolj bo negotovo, da bo to kar trdiš da veš , resnično držalo.

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14585
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Odgovor Napisal/-a shrink »

Vedež napisal/-a:Se strinjam z natezno trdnostjo, toda poglejva naprej:

Če so inženirji/znanstveniki, dobro skonstruirali in tehnološko opredlili Titanik (postopki obdelave, izbira pravega materiala, kontrola kakovosti izdelave, kontrola tehnične dokumentacije, uporabno dovoljenje), potem se Titanik glede na tvoje trditve o "vedenju" ne bi smel zgoditi. V vseh zgoraj naštetih postavkah so sodelovali inženirji in se podpisovali pod projekt Titanik.

Pa ne govorim o tem, da se ne bi smel zaleteti v ledeno goro.

Gre za to, kako hitro se je potopil, kljub temu, da so "vedeli" da se to ne more zgoditi.
Glede potopitve Titanika je veliko špekulacij in je težko reči, kaj je bil poglaviten razlog za tako hitro potopitev. Ne glede na to, je treba reči, da nobena ladja ni skonstruirana na osnovi kriterija 100% zdržljivosti na trk oz. potopitev, ampak na drugih kriterijih. Titanik je bil sicer skonstruiran tudi v smislu, da bi bil kos potopitvi zaradi trka, vendar je bil očitno trk s tako veliko ledeno goro prevelik zalogaj. Morda bi pa trk z manjšo ledeno goro prenesel. Temu v prid priča tudi sestrska ladja Olympic, zgrajena v isti ladjedelnici na osnovi skoraj enakih specifikacij, ki je v svoji živjenski dobi doživela kar nekaj trkov, pa se vendarle ni potopila.
Torej: bolj kot je projekt kompleksen (gre za skupek vseh stvari (ki jih veš) - kot si omenil npr. natezno trdnost, ki jo veš in to ti tudi priznam), bolj bo negotovo, da bo to kar trdiš da veš , resnično držalo.
Za pogoje, ki so predvidljivi/pričakovani, zna znanost zelo dobro (tudi s 100% gotovostjo) opisati obnašanje (tudi kompleksnih) sistemov.

Vedež
Prispevkov: 1051
Pridružen: 19.4.2004 8:33

Odgovor Napisal/-a Vedež »

S. Hawking je izjavil, da v kolikor bomo dobili obisk zunajzemeljske civilizacije, potem se boji, da to ne bo ravno prijateljski obisk.

Zakaj? Namreč, kot je pokazala ena izmed oddaj na NG, program SETI išče "nam podobno civilizacijo". Iščejo tudi planete, ki imajo podobno oddaljenost od Sonca oziroma od matične zvezde, do podobne velikosti, itd.

Kaj nam to pove? Takšen planet je zagotovo zaseden ! Dalje, takšma civilizacija se bo prej kot slej podala na pot, da poišče podoben planet. In kaj bo potem. Prevladalo bo pravilo močnejšega, kajti srečali se bomo namreč na isti razvojni stopnji, razlikovali se bomo le v tehnološki razvitosti.

V kolikor so hoteli ljudje živeti v sedanjih ZDA, so morali najprej pobiti na milijone živali in šibkejše (beri tehnološko razvite) ljudi.

Paralela je na dlani.

Roman
Prispevkov: 6472
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Odgovor Napisal/-a Roman »

Vedež napisal/-a:Takšen planet je zagotovo zaseden !
Od kod tolikšna gotovost?
V kolikor so hoteli ljudje živeti v sedanjih ZDA, so morali najprej pobiti na milijone živali in šibkejše (beri tehnološko razvite) ljudi.
No, v obljubljeni deželi je šel postopek enako.

briair
Prispevkov: 28
Pridružen: 8.11.2006 23:34

Odgovor Napisal/-a briair »

S. Hawking je izjavil, da v kolikor bomo dobili obisk zunajzemeljske civilizacije, potem se boji, da to ne bo ravno prijateljski obisk
Hm, naj ugibam....čez deset let bo pa preklical to izjavo....
In zopet se bo pisalo....

meglich
Prispevkov: 116
Pridružen: 4.8.2007 18:25

Odgovor Napisal/-a meglich »

Najbrž bi nadaljevali s tem na tej strani: viewtopic.php?t=243

LP

Hanuman
Prispevkov: 274
Pridružen: 7.8.2008 13:06

Re: Ali imamo ljudje dušo?

Odgovor Napisal/-a Hanuman »

Materija je energija, ki ustvarja materialni svet, ta ista energija v svoji višji obliki pa ustvarja antimaterialni (transcendentalni) svet. Živa bitja sodijo v kategorijo višje energije. Materija sama nima ustvarjalne moči. Materialne stvari nastanejo šele tedaj, ko z materijo manipulira življenska energija. Materija v svoji neobdelani obliki je torej latentna energija vrhovnega bitja. Če govorimo o energiji, je naravno, da pomislimo tudi na njen izvor. Energija ni samozadostna; vedno je pod nadzorom višjega živega bitja. Nižja energija (materija) in višja energija (živo bitje) imata svoj izvor. Ta izvor energije je živo bitje s popolnim občutkom za vse.

Duša je antimaterialni delec oziroma delec, katerega lastnosti so diametralno nasprotne lastnostim materialnih atomov.

Če konico lasu razdelimo na sto delov, vsakega od njih pa spet na sto delov, dobimo delce, ki so po velikosti enaki duši.

Obstaja nešteto duhovnih atomov, katere velikost je enaka desettisočini konice lasu. Individualni delec, duša, je torej duhovni atom, manjši od materialnega atoma. Takih atomov je nešteto. Ta majcena duhovna iskra je osnova materialnega telesa in njen vpliv se širi po celem telesu. Vpliv duše po vsem telesu zaznavamo kot zavest, ki je torej dokaz prisotnosti duše. Vsak laik lahko razume, da je materialno telo brez zavesti mrtvo. Zavest v telesu ni mogoče obuditi z nobenim materialnim posegom. Zavest ni rezultat spajanja materije, temveč izvira iz duhovne duše.

Duša je atomske velikosti, zaznati pa jo je mogoče s popolno inteligenco. Lebdi v petih vrstah zraka (prana, apana, vyana, samana in udana) in iz srca, kjer prebiva, širi svoj vpliv po celem telesu utelešenega živega bitja. Ko se očisti petih vrst materialnega zraka, pride do izraza njen vpliv. Vsi vedski spisi soglašajo glede narave duše in vsak razumen človek lahko prisotnost duše tudi dejansko občuti. Ta atomsko majhna duša je v srcu vsakega živega bitja, toda ker je tako majhna, da je materialistični znanstveniki s svojimi opazovanji ne morejo izlediti, nekateri od njih nespametno izjavljajo, da ne obstaja. Individualna atomska duša nedvomno prebiva v srcu skupaj z Naddušo; vsa energija, ki premika telo, izvira iz tega dela telesa. Krvna telesca, ki prenašajo kisik iz pljuč, dobivajo energijo od duše. Ko duša zapusti telo, se proces nastajanja krvi ustavi. Medicina se zaveda pomembnosti rdečih krvnih telesc, vendar ne ve, da je izvor njihove energije duša. Priznava pa, da je srce vir vse energije v telesu.

Materialno telo je po naravi minljivo. Premine lahko takoj ali pa po sto letih. To je samo vprašanje časa. Ni ga mogoče ohranjati v nedogled. Duša v telesu pa je večna in se ne spreminja. Ko duša telo zapusti se le-to začne razkrajati. Vzdrževalec telesa je torej duša. Samo telo je nepomembno. Duša je nespremenljiva. Ne spreminja se, kot se spreminja telo. Spreminjanje telesa poteka v šestih stopnjah: telo se rodi, nekaj časa obstaja, raste, ustvari nekaj produktov, postopoma slabi in nazadnje izgine v pozabo. Duša pa takim spremembam ni podložna. Duša se ne rodi, ker pa vstopi v materialno telo, se rodi telo. Duša se ne rodi in ne umre, ko se rodi in umre telo. Duša se nikoli ne postara, kot se postara telo. Zato star človek občuti isto življenjsko voljo, kot jo je imel v otroštvu in mladosti.

Zaklenjeno