Duhovi, magija in podobno
Kaj je premica? Neomejena ravna črta.
Kaj je črta? Nepretgana vrsta točk.
Kaj dobimo, ko sestavimo dve točki? Eno točko. In ko to točko sestavimo s tretjo točko, imamo zopet le 1 točko in tako v nedogled.
Premica je torej tudi točka. Ravnina je točka. Prostor je točka.
Ljudje si miselno sploh ne moremo ustvariti vzorca, ki bi bil drugačen od 1.
Kaj je črta? Nepretgana vrsta točk.
Kaj dobimo, ko sestavimo dve točki? Eno točko. In ko to točko sestavimo s tretjo točko, imamo zopet le 1 točko in tako v nedogled.
Premica je torej tudi točka. Ravnina je točka. Prostor je točka.
Ljudje si miselno sploh ne moremo ustvariti vzorca, ki bi bil drugačen od 1.
-
ZdravaPamet
- Prispevkov: 2842
- Pridružen: 16.8.2004 19:41
Zdaj pa še reci, da je množica zbir reči, ki jim pravimo elementi množice ...Kaj je premica? Neomejena ravna črta.
Kaj je črta? Nepretgana vrsta točk.
Kaj dobimo, ko sestavimo dve točki? Eno točko. In ko to točko sestavimo s tretjo točko, imamo zopet le 1 točko in tako v nedogled.
Premica je torej tudi točka. Ravnina je točka. Prostor je točka.
Ljudje si miselno sploh ne moremo ustvariti vzorca, ki bi bil drugačen od 1.
Vedež napisal/-a:Kaj je premica? Neomejena ravna črta.
Kaj je črta? Nepretgana vrsta točk.
Kaj dobimo, ko sestavimo dve točki? Eno točko. In ko to točko sestavimo s tretjo točko, imamo zopet le 1 točko in tako v nedogled.
Premica je torej tudi točka. Ravnina je točka. Prostor je točka.
Iz tvojih trditev sledi, da si imel v preteklosti zelo velike probleme z matematiko, sploh pa to velja za geometrijo.
Veš, točk ni mogoče sestavljati.
Lahko sestavljaš lego kocke. Celo v peskovniku lahko zidaš gradove iz čisto drobnega peska.
Točke pa so zgolj abstraktno orodje, ki ga ti še nisi čisto razumel. Točke v matematičnem prostoru so statične! Iz česar sledi, da njihovo sestavljanje ni možno sploh.
V mislih se sicer lahko sprehajamo po točkah oziroma kordinatah in navidezno potujemo, to pa je tudi vse. Vsa stvar je zelo precizno določena, drži pa da jo moraš razumeti in ne le vedeti.Tudi ta trditev ne drži!Vedež napisal/-a:Ljudje si miselno sploh ne moremo ustvariti vzorca, ki bi bil drugačen od 1.
Vsak človek si lahko predstavlja dva ali več vzorcev in ker je dve več kot ena, tvoja trditev pade. Je pa res da si ne znamo predstavljati manj kot en vzorec. Ampak to niso nič drugega kot naravna števila, ki jih v matematiki že dolgo poznajo in tudi njihovo ime je temu primerno.
Vedež, ali čisto slučajo prodajaš toplo vodo?
Lep večer želim..
Komaj čakam, da me razsvetljiš in poveš kje to piše!Vedež napisal/-a:Eh, eh, potem si pa malo več preberi v knjigah (in to celo v raznih učbenikih), kjer prodajajo stavke, ki sem jih jaz le prepisal, ha, ha.
Morda to res kje piše, vendar je takšna razlaga le delno primerna za osnovno šolske otroke četrti in peti razred.
Morda pa si to prebral v sanjah?
Torej sem imel prav, ko sem trdil, da prodajaš toplo vodo!
Lep dan želim..
Prav.Vedež napisal/-a:Kaj je premica? Neomejena ravna črta.
Še vedno prav.Kaj je črta? Nepretgana vrsta točk.
Ti si pa krepko mimo udaril. Premica ima več kot končno mnogo točk, ima celo več kot števno neskončno mnogo točk, ima namreč kontinuum mnogo točk. Z združevanjem parih točk pa res ne prideš nikamor.Kaj dobimo, ko sestavimo dve točki? Eno točko. In ko to točko sestavimo s tretjo točko, imamo zopet le 1 točko in tako v nedogled.
Narobe.Premica je torej tudi točka. Ravnina je točka. Prostor je točka.
Narobe. Celo ti zmoreš ustvariti vzorec, ki ni 1.Ljudje si miselno sploh ne moremo ustvariti vzorca, ki bi bil drugačen od 1.
Pustil si se zapeljati. V matematiki je to povsem mogoče.GJ napisal/-a:Veš, točk ni mogoče sestavljati.
Kako definiraš toplo in kako vročo vodo?Vedež napisal/-a:Koliko stopinj C je meja med toplo in vročo vodo?
Sicer pa, Vedež, spet zavajaš. V navedenem članku vroča voda sploh ni omenjena. Pozabil pa si (namenoma seveda) na navedbo vira za izjave o točkah in premicah.
Zadnjič spremenil Roman, dne 9.11.2007 10:02, skupaj popravljeno 1 krat.
Še za vse tiste, ki ne bodo kliknili na zgornjo povezavo.
Temperatura tople vode
Najprimernejša temperatura za pripravo tople vode je od 45
do 60°C. Višje temperature niso priporočljive zaradi povečanih
toplotnih izgub in intenzivnejšega izločanja apnenca. V sistemih
z nižjo temperaturo vode, pod 45°C, obstaja povečana
nevarnost tvorbe raznih mikroorganizmov. Legionele so sestavni
del mikroflore in se nahajajo v vseh vodah v naravi,
razen v morski vodi. Intenzivneje se razmnožujejo pri temperaturi
vode od 30-45°C. Pri ljudeh lahko povzročijo okužbo, ki se
v lažji obliki kaže kot gripi podobno obolenje, lahko pa se
pojavi tudi kot posebna oblika pljučnega obolenja. Okužba z
legionelo je v sistemih za oskrbo gospodinjstev minimalna,
kljub temu pa je priporočljivo večkrat v letu segreti vodo v
celotnem sistemu nad 60°C. Potrebno je tudi redno vzdrževanje
in čiščenje vseh elementov vodovodne napeljave ter zapiranje
priključkov, ki niso v uporabi.
V matematiki/geometriji so dovoljene preslikave in ne sestavljanke!Roman napisal/-a:Pustil si se zapeljati. V matematiki je to povsem mogoče.GJ napisal/-a:Veš, točk ni mogoče sestavljati.
Kaj sem hotel povedati?
Vsaka točka v kordinatnem sistemu je absolutna enako kot je absoluten sam kordinatni sistem! Iz česar sledi da, če imata dve točki enake kordinate to nista dve točki temveč le dva zapisa ene in iste točke!
Seveda pa lahko sami sestavljamo množice zapisov poljubnih točk, kar pa je povsem druga zgodba!
Upam, da sem bil sedaj dovolj jasen!
Če piše kje drugače se priporočam!
Lep dan želim...
Vse ima svoj namen, tudi moje navajanje, pa poglejmo o čemu govorim:Pozabil pa si (namenoma seveda) na navedbo vira za izjave o točkah in premicah.
Iz Wikipedije (ker upam, da so v njo pisali ljudje, ki so vedeli kaj pišekjo):
Razdálja je dolžina poti med dvema točkama. Je numerični opis kako daleč v prostoru so telesa v poljubnem trenutku v času. V fiziki ali v vsakodnevni rabi se razdalja nanaša na dolžino, časovno dobo ali na kaj drugega po kakšnih drugih kriterijih. V matematiki je razdalja opredeljena strožje. Razdalja je eden osnovnih pojmov v geometriji in se pogosto pojavlja v drugih znanostih, vedah in področjih kot so: astronomija, geodezija, navigacija idr.
Iz Wikipedije (naprej v razmislek):
Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je v matematiki število linearno neodvisnih vektorjev, oziroma moč baze.
V fiziki ima prostor-čas tri prostorske in eno časovno razsežnost, novejše fizikalne teorije pa napovedujejo, da bi lahko bil naš prostor sestavljen še iz dodatnih razsežnosti, vendar kvečjemu največ skupaj 11.
Iz Wikipedije:
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji točka na eliptični tirnici nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja. Točka najbližja središču se imenuje periapsida, točka najdlje pa apoapsida. Apsidni točki povezuje apsidna črta.
Iz Wikipedije:
Čŕta ali tudi línija (latinsko linum - lan, iz katerega se pridobiva laneno platno) je v splošnem zvezna vrsta točk. Nekoč je bila lanena nit najzanesljivejši pripomoček za določitev ravne črte.
V geometriji neskončno dolgo ravno črto, kot množico točk imenujemo premica.
Iz Wikipedije:
Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije. Premica je v grobem rečeno (neskončno) tanek, (neskončno) dolg, raven geometrijski objekt. Na premici je razdalja med točkama najmanjša (v evklidski geometriji). Na obeh straneh omejen del premice imenujemo daljica, na eni strani omejen del premice pa poltrak.
Dve različni premici se sekata v največ eni točki, dve različni ravnini se sekata v največ eni premici. To spoznavno predstavo premice lahko določno oblikujemo na različne načine.
Pa še jaz:
Iz tega je razvidno, da je v vesolju vse v povezavi in pomeni le ENA.