Čas ne obstaja

[ZdravaPamet]

Ne gre za kopijo, gre za opis, interpretacijo (subjektivno).

Opis je boljši izraz, ja. Ne gre pa za subjektivno interpetacijo. Realnost interpretirajo (zaznavajo) oči, ušesa, inštrumenti. In zato ker so tudi oči in ušesa lahko pod vplivov uma, to ne naredi realnega ali resnice subjektivne. Precej malo reči v naravi je ostalo, ki jih preskušamo z očmi in ušesi.

[problemi]

Ljubi bog! Kako jemlješ svojo filozofijo v tabletni obliki! Kaj pa je ta gospa pravzaprav povedala? Da obstaja realno, ki ne obstaja, dokler se ne zgodi. Torej, o čem govori? O neznanem? Ali veš, da obstaja atom, dokler nimaš namigov, da naj bi obstajal? Če jih nimaš, torej ne obstaja. In kaj naj s tem? Kakšne pasje kosti so to.

Pasje kosti? Ali naj to razumem kot argumentirano kritiko njene misli?

Kaj misliš s tistim nimaš namigov? Ali ni tudi za namig že potreben nek koncept o tem na kaj namigujemo? Ali ni potrebno za tako početje že neko vedenje? Zdaj pa vprašanje: kaj lahko povemo o nečemu glede česar nimamo ustvrjenega nobenega koncepta, vedenja, glede česar nihče nič ne ve?

In kaj sem jaz rekel?
Mimogrede, ne razumem, zakaj se ti poezija upira, ko pa teli tvoji filozofi pišejo tako romantično zmedeno.

Potem pa te prosim, da skušaš ne uporabljati, v kontesktu znanosti, "samo po sebi" in ne bo nobene potrebe za n-postov, da to razčistviva.

Ne, glede poezije imam docela pozitivno mnenje. Problematiziram, čas in prostor "predstavitve" poezije. Ni vsak čas, kakor tudi prostor primeren za kaj takega. Ali če sem natančen: prostor-čas.

[shrink]

Prosil bi te da mi ne zameriš, pa vendar, ob neki priliki sem shrinka opozoril, v kontekstu njegovega blebetanja (kao kritike) filozofije na sledeče: ne mahaj z golim tičem ( njegovo znanje) po koprivah (filozofija), tako da bom na tem mestu tudi tebe opozoril na takisto: "ne mahaj z golim tičem (znanje) po koprivah (fizika).

Kar drži se lastnega nasveta in raje obdeluj lastni botanični vrt (pa če po njem rineš z golim tičem, ali pa ne).

Ker, glede na to, da se ta poziv ponavlja in je ciljal na to (lahko najdem tvoj post), da naj grem raje obdelovati svoj botanični vrt na mislec.net, bom tu še enkrat objavil post, ki je bil nemenjen tvojemu klonu:

"Kdo si ti, da si jemlješ pravico kogarkoli pošiljati s tega foruma?

No, kvazifilozof ima očitno slab spomin (razen če ni pisal kak njegov klon ), saj me je to že vprašal:

viewtopic.php?p=44101#p44101

Moj odgovor:

Od kod si jemlješ pravico me pošiljati na druge forume. Če te moti filozofija oziroma pogovor o njej, prosi administratorje, da ukinejo izbo: Moč čistega uma.

Spet tipično izrojeno dojemanje kvazifilozofa.

Kako pa naj razumem tisti tvoj poziv oziroma zakaj omenjaš naslov tistega drugega foruma?

Ne vem, kje ti vidiš kak poziv k čemurkoli. Je pa jasno, da bi se tvoj korenjak najbolje racvetel ravno v omenjenem botaničnem vrtu. Le zakaj bi torej seme polagal na neplodna tla, če pa imaš na razpolago rodovitni vrt?

viewtopic.php?p=44127#p44127

Če bi, razen blebetanja, pogledal na stran Kvarkadabre bi lahko kaj hitro ugotovil med področji, ki se na Kvarkadabri obravnavajo, tudi filozofijo:
http://www.kvarkadabra.net/
V tej rubriki je kar nekaj člankov:
http://www.kvarkadabra.net/index.php?topic=filozofija.

Na forumu je med drugimi tudi izba Moč čistega uma (Argumentirane razprave o filozofskih vprašanjih):
viewforum.php?f=27.

Glede na vse to ti predlagam, da uredništvo Kvarkadabre opozoriš na to, po tebi, nedopustno stanje, saj naj te teme ne bi sodile na poljudno-znanstveni forum.

Mimo grede jih opozori tudi na to, da bi bilo primerno tudi, da S. Dolenca in L. Omladiča opozorijo na to, da naj gresta svoj filozofski mumbo-jumbo, raje zganjat na forume, kjer teče debata o astrologiji, branju dlani ter ostalem praznoverju (tu bi seveda želel poudariti, da se niti pod razno ne primerjam z g. Dolencem ali g. Omladičem oziroma se popolnoma zavedam, da se moje pisanje na tem forumu nikakor ne more, po kakovosti, primerjati z članki omenjenih avtorjev)."

Beri zgoraj. Sicer pa je jasno, kdo blebeta na tem forumu: kvazifilozofi, ki o naravoslovju nimajo tri čistih.

Bi še dodal: Pozovi omenjena gospoda, da naj gresta svoj botanični vrt obdelovati kam drugam, v nasprotnem primeru bi te prosil, da se vzdržiš takšnih pozivov.

Beri na začetku. Sicer pa: dokler boš s svojim "tičem" rinil po naravoslovju (skratka izven lastnega botaničnega vrta), ti bom še naprej predlagal, da se držiš nasvetov, ki jih daješ drugim.

[problemi]

Prosim, problemi, v bodoče me raje ne sprašuj po izjavah nekih filozofov. Tvoje izseke berem kvečjemu iz zabave in kot nekakšen boost uma. V njih ni nič resnega, nič resničnega (no, skoraj). Izumljajo mehanizacijo za svet okoli sebe, ki je ali pa ni resnična.

Super podal si sklep, sedaj še podaj premise na katerih ta sklep temelji in bo stvar zelo resna.

[ZdravaPamet]

Pasje kosti? Ali naj to razumem kot argumentirano kritiko njene misli?

No, "pasje kosti" so pač moj dodatek k sestavku, ki ga citiraš (a bone to pick, to sem mislil). Nisem pa kritik, če to misliš, ker nimam fakultet za to.

Kaj misliš s tistim nimaš namigov? Ali ni tudi za namig že potreben nek koncept o tem na kaj namigujemo? Ali ni potrebno za tako početje že neko vedenje? Zdaj pa vprašanje: kaj lahko povemo o nečemu glede česar nimamo ustvrjenega nobenega koncepta, vedenja, glede česar nihče nič ne ve?

Ja, koncept bi bil dober namig (zelo dober). Ampak koncept bi bil lahko kakršen koli in zato tudi lahko namiguje karkoli. Ne pravim, da zgrešen koncept ni v redu. Zgrešen koncept je lahko dober začetek. Tako je znanost sploh nastala. Maxwell je imel o atomarnem svetu (ne vem, če ga je tako imenoval) komplicirane tekočinske modele. Tega je zamenjal Rutherfordov model, ki ga je dopolnih Niels Bohr v Bohrov model. Potem pa se je rodila kvantna mehanika.
Ampak ti si zdaj presopil prag miselnega ukvarjanja s filozofskim vprašanjem in prišel direktno na manifestacijo tega v realnosti. Tista gospa dobesedno pravi, da obstaja realno, ki ne obstaja, dokler se ne zgodi. Atom ne obstaja, dokler se ne "zgodi", dokler nekdo ne začne drezati v realnost.
Na tvoje vprašanje enostavno odgovoriti. O tistem, o čemer ne vemo nič, o katerem nimamo nobenega koncepta, tudi ne moremo povedati nič, niti to, da se imenuje "tisto". Ne razumem, zakaj ne ostaneš pri filozofiji te stvari. Tam lahko neobstoječe, (nezavedno, ali karkoli se že strokovno imenuje), neznanost osmisliš z besedami, celo koncepti... ki pa so ali pa niso resnični (in ker je to le filozofija, te sploh ne mika, da bi to preskušal).

[problemi]

Beri zgoraj. Sicer pa je jasno, kdo blebeta na tem forumu: kvazifilozofi, ki o naravoslovju nimajo tri čistih.

Lahko prosim objaviš kak moj post iz katerega bi se dalo izčitati, da o naravoslovju nima pojma. (no je eden, kjer sem podal nek prehiter zaključek, glede izkoriščanja energije, ali nekaj takega, pa še iz tega se ne bi moglo kar zaključiti da o naravoslovju nima pojma)

[shrink]

Gre za pogoje meritve: ti niso spremenljivi. Lahko pa se izvede meritve pri različnih pogojih, ampak načeloma se za vsako meritev ve, pri kakšnih (spet stalnih) pogojih je bila izvedena.

Nič ne pravim o spremenljivosti, vprašal sem po tem, kako veš kateri so te določeni pogoji? Določeni pogoji se lahko nanašajo samo na nekaj znanega, neznano pa je neznano.

Če neka količina (v splošnem spremenljivka) ni vključena v model/enačbo, to še ne pomeni, da je neznana. Preprost primer: Boyle je ugotovil, da je produkt tlaka in prostornine plina konstanta, če se med procesom temperatura ne spreminja. Meril je torej pri določenih pogojih (konstantni temperaturi) in prišel do takega zakona. Seveda se je kasneje izkazalo, da morajo veljati še določeni dodatni pogoji (proces ne sme biti prehiter, plin redek - idealizacija idealnega plina, tlaki ne previsoki itd.)

[shrink]

Beri zgoraj. Sicer pa je jasno, kdo blebeta na tem forumu: kvazifilozofi, ki o naravoslovju nimajo tri čistih.

Lahko prosim objaviš kak moj post iz katerega bi se dalo izčitati, da o naravoslovju nima pojma. (no je eden, kjer sem podal nek prehiter zaključek, glede izkoriščanja energije, ali nekaj takega, pa še iz tega se ne bi moglo kar zaključiti da o naravoslovju nima pojma)

Se bom popravil: nimaš pojma, kako se streže naravoslovni znanosti (kaj je njen cilj, kako funkcionira itd.).

[problemi]

Beri zgoraj. Sicer pa je jasno, kdo blebeta na tem forumu: kvazifilozofi, ki o naravoslovju nimajo tri čistih.

Lahko prosim objaviš kak moj post iz katerega bi se dalo izčitati, da o naravoslovju nima pojma. (no je eden, kjer sem podal nek prehiter zaključek, glede izkoriščanja energije, ali nekaj takega, pa še iz tega se ne bi moglo kar zaključiti da o naravoslovju nima pojma)

Se bom popravil: nimaš pojma, kako se streže naravoslovni znanosti (kaj je njen cilj, kako funkcionira itd.).

A dejte, streže naravoslovni znanosti? Komu?

Kaj je njen cilj?

[shrink]

Lahko prosim objaviš kak moj post iz katerega bi se dalo izčitati, da o naravoslovju nima pojma. (no je eden, kjer sem podal nek prehiter zaključek, glede izkoriščanja energije, ali nekaj takega, pa še iz tega se ne bi moglo kar zaključiti da o naravoslovju nima pojma)

Se bom popravil: nimaš pojma, kako se streže naravoslovni znanosti (kaj je njen cilj, kako funkcionira itd.).

A dejte, streže naravoslovni znanosti? Komu?

Česa ne razumeš, kvazifilozof? Naj ti pomagam: "kako se streže naravoslovni znanosti".

Kaj je njen cilj?

Kaj je njen cilj, smo kvazifilozofom že na dolgo in široko razlagali, nazadnje ZdravaPamet:

Znanost je preskus resničnega sveta, je enciklopedični kompendij resničnega sveta. Vse, kar je bilo ugotovljeno o resničnem svetu, je v znanosti.

[problemi]

Ja, koncept bi bil dober namig (zelo dober). Ampak koncept bi bil lahko kakršen koli in zato tudi lahko namiguje karkoli. Ne pravim, da zgrešen koncept ni v redu. Zgrešen koncept je lahko dober začetek. Tako je znanost sploh nastala. Maxwell je imel o atomarnem svetu (ne vem, če ga je tako imenoval) komplicirane tekočinske modele. Tega je zamenjal Rutherfordov model, ki ga je dopolnih Niels Bohr v Bohrov model. Potem pa se je rodila kvantna mehanika.

ZdravaPamet ne gre se za to, ali je koncept dober ali slab, gre se za to, da ga moramo že imeti, če sploh hočemo o nečemu karkoli povedati. Torej, ko govorimo o atomu, moramo prvo imeti sploh nek koncept o čemu sploh govorimo (recimo o materiji- in o tej materiji moramo zopet imeti nek koncept itn). Torej nek koncept, ki je zgrajen na že prej obstoječih konceptih.

Ampak ti si zdaj presopil prag miselnega ukvarjanja s filozofskim vprašanjem in prišel direktno na manifestacijo tega v realnosti. Tista gospa dobesedno pravi, da obstaja realno, ki ne obstaja, dokler se ne zgodi. Atom ne obstaja, dokler se ne "zgodi", dokler nekdo ne začne drezati v realnost.

Ona pravi: "In še enkrat, to ne pomeni, da je realno tisto, kar se je zgodilo, ampak to, da se je zgodilo". Tebe verjetno bega naslednji stavek: "Preden se zgodi, to realno ne obstaja nikjer (ne obstaja na primer tako, da bi nekje čakalo, da se bo lahko zgodilo)". Ampak če ga boš bral skupaj s tem stavkom ti bo, to sem prepričan, jasno kaj je tam mišljeno: "Realno je pri Lacanu v prvi vrsti vpis kontingence. Ni tisto, kar se zgodi s to kontingenco, ni vsebina nekega kontingentnega dogodka, temveč enostavno to, da se je zgodila kontingenca. Substancializacija realnega praviloma izhaja prav iz tega, da realno identificiramo z `vsebino` neke kontingence."

Na tvoje vprašanje enostavno odgovoriti. O tistem, o čemer ne vemo nič, o katerem nimamo nobenega koncepta, tudi ne moremo povedati nič, niti to, da se imenuje "tisto".

No, mislim da sva prišla do skupnega zaključka. Torej: Realno ... vpis kontigence. Realno ... da se je zgodila kontigenca. Realno (realnosti) ... da sama realnost ne sovpade v celoti s seboj in je v neki točki vselej problematična.

Ne razumem, zakaj ne ostaneš pri filozofiji te stvari. Tam lahko neobstoječe, (nezavedno, ali karkoli se že strokovno imenuje), neznanost osmisliš z besedami, celo koncepti... ki pa so ali pa niso resnični (in ker je to le filozofija, te sploh ne mika, da bi to preskušal)

Nezavedno je še kako "obstoječe". Neobstoječe v tistem trenutku, ko (ga) "govorimo" ni več neobstoječe, eksistira. Zato je, prijatelj moj ZdravaPamet, jezik (in "zagate" glede njega) tako pomemben pri vsem tem.

Kaj da bi preskušal? Po katerih pravilih in kdo bo arbiter?

[problemi]

Česa ne razumeš, kvazifilozof? Naj ti pomagam: "kako se streže naravoslovni znanosti".

Ravno po tem te sprašujem, kako se streže naravoslovni znanosti, torej ravno tega ne vem, oziroma tega ne razumem. Glede na to, da je tebi to popolnoma jasno, smatram da vprašanje ni težko. Torej, kako se streže naravoslovni znanosti?

Kaj je njen cilj, smo kvazifilozofom že na dolgo in široko razlagali, nazadnje ZdravaPamet:

Kaj ko bi sam spesnil vsaj en smiselen stavek in ne da citiraš ostale uporabnike foruma. Bo šlo? Torej, kaj je njen cilj?

[ZdravaPamet]

Nisem sposoben razpravljati o (umetnih) filozofijah, zato bom raje samo tole komentiral.

Kaj da bi preskušal? Po katerih pravilih in kdo bo arbiter?

Preskušal bi resničnost svoje filozofije v realnem svetu, v naravi. Kdo bo arbiter? Resnično upam, da prav nihče! Ampak filozofija ni zato, da bi se vedno preskušala v realnosti. Zahteval bi preveč od nje.
Filozofijo v širokem pogledu, precej bolj širokem kot si kdaj zasluži, lahko smatraš kot znanost. Filozofija narave bi bila predhodnica fizike. In kakor je v znanosti običaj (da se sploh imenuje znanost), moreš uporabiti znanstveno metodo za preskušanje svoje filozofije. Kako bi to naredil, ni moj problem. Jaz v konči fazi trdim, da imenujmo filozofijo filozofija, izum uma, in ne z resničnim svetom utemeljena pshiologija reči. Zato sem govoril o preskušanju filozofije, ker si na vsak način želiš najti dokaze zanjo v realnosti, o znanstveni metodi in objektivnem pa si delaš ideologije.

[ZdravaPamet]

Ona pravi: "In še enkrat, to ne pomeni, da je realno tisto, kar se je zgodilo, ampak to, da se je zgodilo". Tebe verjetno bega naslednji stavek: "Preden se zgodi, to realno ne obstaja nikjer (ne obstaja na primer tako, da bi nekje čakalo, da se bo lahko zgodilo)". Ampak če ga boš bral skupaj s tem stavkom ti bo, to sem prepričan, jasno kaj je tam mišljeno: "Realno je pri Lacanu v prvi vrsti vpis kontingence. Ni tisto, kar se zgodi s to kontingenco, ni vsebina nekega kontingentnega dogodka, temveč enostavno to, da se je zgodila kontingenca. Substancializacija realnega praviloma izhaja prav iz tega, da realno identificiramo z `vsebino` neke kontingence."

Aja, še to. Igra z besedami name ne naredi velikega vtisa, če besede nič ne pomenijo. Počakaj! Vem, da nekaj pomenijo tebi, ampak vsebine ne preskušaš v realnosti sami (ki je ena sama). Da gospa namesto obstoja realnega, še preden se to zgodi (ali da se sploh zgodi), postavlja vsebino kontingence, ni naredila drugega kot zamenjala besed (vem, da filozofi temu pravijo "utemeljitev"). Besedičiti o tem, da nekaj JE, ko pa bi lahko NE BILO, je čisto ekvivalentno besedičenju o tem, da nekaj NI, ko bi pa lahko BILO.

[ZdravaPamet]

Ne, ni samo "zamenjala besed". Moram premisliti, kaj bi namesto tega uporabil. Morda se spomnim. Nadomešča jih z besedami, ki pomenijo več (preveč, ampak zato delajo samo filozofijo umetno, kar je prav).